Z odprtjem energijsko varčne poslovne stavbe, v katero so Stautovi vložili 1,28 milijona evrov in stoji dobesedno nad nekdanjim smetiščem, se centru obeta še boljša zasedenost športnih in učnih površin, ki jih bodo za testiranja ponudili tudi raznim domačim tujim družbam motoristične dejavnosti. Prirejati nameravajo tudi odmevnejša mednarodna tekmovanja v kartingu, minimotu, supermotu in drugih bencinskih športih.

"Z gradnjo tega objekta smo zaključili tretjo fazo razvoja Racelanda, naslednje leto pa se z razširitvijo površin nameravamo lotiti četrte faze, vendar še ni čas, da bi govoril o podrobnostih," nam je zaupal Tomo Staut, glava družine. Nekateri omenjajo, da naj bi na dodatnih površinah, ki bi skupaj s sedanjimi obsegale do 20 hektarjev, zrasla prava motoristična dirkalna steza, kakršno slovenski ljubitelji hitrih voženj z motocikli zares pogrešajo, zagotovo pa bo tik ob sedanji stezi za karting kmalu zraslo vodno zabavišče s poligonom za deskanje.

Tomo Staut je prepričan, da je Raceland veliko prispeval k znatnemu zmanjšanju prometnih nesreč s hudimi posledicami v regiji, saj je šlo skozi njihove oblike izobraževanja že okoli 2000 ljudi. Obenem ga žalosti, ker država tega učinka ne prepozna in finančno ne podpre projekta. Še več, zdi se, da mu z nameravanim vlaganjem v podobne vsebine na vsega pet kilometrov oddaljenem nekdanjem dirkališču Mobikrog pripravlja neke vrste nelojalno konkurenco. "V Sloveniji sta brez centra varne vožnje tako Primorska kot Gorenjska, tukaj pa bi imeli na razdalji petih kilometrov kar dva. Mar ni to nesmisel?" pravi Staut, ki upa, da mu bo s predstavniki ministrstva za infrastrukturo še letos uspel takšen dogovor, ki nadaljnjega razvoja Racelanda ne bo spravljal pod vprašaj.