V zadnjem času so se vse slovenske reprezentančne akcije dogajale na Otočcu. Ali to pomeni, da je na Dolenjskem nov slovenski namiznoteniški center?

Otočec ni fiksna baza, je pa naš kratkoročni cilj, da bi jo dobili. Zaenkrat smo stvari zasnovali tako, da bomo na Otočcu izpeljali vse skupne priprave. Torej poletne, ki so zelo uspešne že za nami, jesenske, zimske ter pred vsemi velikimi tekmovanji. Enkrat na mesec bi tudi radi organizirali tako imenovane mini štiridnevne priprave za vse obetavne slovenske igralce. Igralci bi prišli v četrtek po šoli in šli domov v nedeljo. V tem primeru bi v šoli manjkali le en dan, kar bi bilo izvedljivo.

Kje boste delovali med sezono?

Trenutno se dogovarjamo, da bi v dveh dvoranah trenirali po dvakrat na teden. Naša želja je, da bi bil center za osrednjo Slovenijo v dvorani Olimpije na Galjevici in bi vključeval delo z nadarjenimi igralci iz Novega mesta, Hrastnika, Kranja, Ljubljane, Logatca, Rakeka in od drugod. Drugi center za vzhodno Slovenijo bi radi imeli v Mariboru, kamor bi prihajali igralci iz Puconcev, Murske Sobote, Radelj, Mute, s Ptuja in še od kod. Zaenkrat smo na dobri poti, da dogovore realiziramo, sicer bomo iskali druge rešitve.

Kateri so še drugi kratkoročni cilji NTZS?

Radi bi dobili odgovor, kdo med najboljšimi igralci v Sloveniji so tisti, na katere bomo lahko računali v prihodnosti. Prepričan sem, da imamo v Sloveniji dobro generacijo, s katero bi lahko držali stik z Evropo. Seveda bo potrebnega veliko trdega dela. Radi bi tudi vedeli, kateri igralci in igralke so pripravljeni svoje življenje posvetiti namiznemu tenisu. Tem bi radi omogočili maksimalne razmere za uspeh. V Sloveniji imamo igralce, ki so približno na enaki ravni, kot je bil v svojih letih Bojan Tokič. Če bodo garali, jim lahko uspe. Če pa bodo šport izkoriščali za to, da bodo imeli privilegije v šolah, potem v takšne igralce ne bomo vlagali več. Za nujne reprezentančne nastope je lahko dober marsikateri igralec. Ta tiste, ko se nosi slovenski dres v tujini, pa ne.

Bržčas bo zelo pomembno vaše sodelovanje z obema članskima selektorjema, Bojanom Rakom in Vesno Ojsteršek Drnovšek.

Vsekakor. Sodelovanje na vseh ravneh je nujno. Mislim, da smo s smernicami na Otočcu pokazali, da gremo v pravo smer. Z Rakom sva dobro sodelovala in prepričan sem, da bova tudi z Vesno. Dobro je, da imajo reprezentantke za selektorico osebo istega spola, saj se lažje odprejo, ko spregovorijo o osebnih težavah.

V preteklosti ste dejali, da bo ključna komunikacija s slovenskimi klubi. Na Otočcu ste imeli pred dvobojem evropske lige med Slovenijo in Turčijo z njimi sestanek. Kakšen je bil odziv?

Smernice so pozitivne. Sodelovanje s klubi je osnova dobrega dela. Moja želja je, da klubi ne bi omejevali igralcev, ki bi si želeli zamenjati sredino. Pride čas, ko je to potrebno in tega se moramo zavedati vsi. Naloga namiznoteniške zveze je, da obetavnim igralcem, ki zapustijo klub, omogoči maksimalne pogoje za delo. Če bo igralec menil, da ti pogoji niso dovolj dobri, bo imel še vedno rešitev. Lahko se bo pridružil številnim klubom po Evropi in kvalitetno treniral. To je krog, ki mora, poudarjam, mora funkcionirati.

Kakšen časovni rok ste si zadali, da bodo vidni prvi sadovi dela?

Kako bodo igralci uspešni v posameznih kategorijah, bo vidno hitro. Ali so mladi igralci dovolj dobri, da bodo lahko uspeli med člani, pa se bo videlo v treh, štirih letih. Najbolj me zanimajo posameznikove odlike, ko se prepričam, da se lahko mlad igralec v določenih elementih igre enakovredno meri s člani. V takšnega se splača vlagati, četudi morda v svoji starostni kategoriji ni najboljši. Na drugi strani so igralci, ki izstopajo med vrstniki, nimajo pa igre, s katero bi se lahko pomerili s članom. Zelo pomembno je, da bomo znali prepoznati odlike posameznikov in na njih graditi prihodnost.