Nekaj navdušenja je bilo nedvomno povezano s tem, da je to prvi film iz Savdske Arabije, povrhu v režiji ženske, a to je pravzaprav le "stranski učinek" tega, da je film gledalce očaral z izjemno senzibilno režijo in žarom naravnosti mlade igralke Waade Mohamed v vlogi naslovne junakinje.
Deklica, ki ve, kaj hoče
Vadžda je desetletna deklica, ki živi v predmestju Riada, njena družina je konservativna, kot se v Savdski Arabiji spodobi, ona sama je živahna in igriva (toda v igri zna tudi izzivati meje dopustnega), predvsem pa je "deklica-z-načrtom". V izložbi vidi lepo zeleno kolo, ki bi ga rada imela, tudi zato, da bi z njim "premagala" sosedovega dečka, s katerim se sicer ne sme igrati. Toda njena mama, učiteljica, ji ga noče kupiti, ker se boji posledic, ki bi lahko doletele njeno družino, saj se v Savdski Arabiji "ne spodobi", da bi se ženske vozile s kolesom. Vadžda poskuša sama zbrati denar za kolo in v šoli prodaja razne svoje reči, za kar je kaznovana. Deklica skoraj že obupa, ko sliši, da bodo na šolskem tekmovanju v recitiranju Korana podelili denarno nagrado. Vadžda se začne na pamet učiti verze Korana in učitelji v njej že vidijo zgled pobožne deklice; toda tekmovanje ni lahko, a tudi mala svojeglavka se noče odpovedati svoji "kolesarski" želji.
Na tiskovni konferenci je Haifa Al Mansour pojasnjevala, kako je sploh lahko posnela svoj prvi film v deželi, kjer je javno predvajanje filmov prepovedano. "Ko sem bila še otrok, nam je oče - verjetno zato, da bi imel mir pred nami, ki nas je bilo osem - zvečer prikazoval filme. In jaz sem jih vzljubila."
Na ogled tudi v Savdski Arabiji
Pozneje je študirala na ameriški univerzi v Kairu, kjer je posnela tudi nekaj kratkih filmov, študij filma pa je nadaljevala v Avstraliji. Leta 2005 je njen dokumentarec Women Without Shadows (Ženske brez senc) pritegnil pozornost savdskega princa Al Walida ben Talala, lastnika velikega podjetja za komunikacije Rotana. Prav in samo po zaslugi tega, da je to prinčevo podjetje postalo glavni producent njenega celovečernega igranega prvenca, je Haifa Al Mansour lahko film posnela na ulicah Riada. A kljub temu to ni bilo vselej lahko: "Ker bi to, da nekdo s kamero spremlja deklico na ulici, v najstrožjih četrtih Riada lahko izzvalo ogorčenje, se je snemalec moral skriti v avto." Haifa Al Masour tudi sama, kot je povedala, prihaja iz majhnega mesta v Savdski Arabiji, kjer je veliko takih deklic, kot je Vadžda, deklic, "ki imajo velike sanje, trden značaj in velik potencial". In dodaja: "Te deklice lahko in tudi bodo preoblikovale našo družbo."
Film ima že zagotovljeno distribucijo v Franciji in Nemčiji (od koder je koproducent), ne pa tudi v Savdski Arabiji, saj tam ni kinodvoran. Toda predstavnik producenta Rotana je zagotovil, da bodo film predvajali na plačljivih televizijah in distribuirali na DVD. "Cenzura je danes manj stroga, kot je bila," je še dodal. "Naša kultura je konservativna, toda jaz nočem nikogar žaliti," je še dejala Haifa Al Masour. "Vendar hočem, da me poslušajo, za to pa moram delati znotraj sistema."
