Pred zimsko sezono namreč od njenega hčerinskega podjetja KPL zahtevajo jasno zagotovilo, da bodo izpolnili zaveze iz koncesijske pogodbe o rednem vzdrževanju občinskih cest. "Če se bodo finančne težave cestnega podjetja nadaljevale, bomo prisiljeni poiskati drugo rešitev, morda v okviru občinskih javnih podjetij, ki bi prevzela še vzdrževanje cest," pravi ljubljanski župan Zoran Janković.

V pripravljenosti pa so tudi na Direkciji RS za ceste, saj Cestno podjetje Ljubljana izvaja zimsko službo tudi na državnih cestah v osrednji Sloveniji. A po besedah direktorja direkcije Gregorja Ficka je za uporabnike državnih cest strah odveč, saj bodo ceste še naprej vzdrževane v skladu z vsemi standardi. "V slučaju kakršnih koli težav imamo pripravljen scenarij, pri katerem samo pritisnem na gumb in ob 12. uri začne operacija teči. Tovrstne operacije imamo pripravljene tudi za vsa druga območja," je v vojaškem žargonu pojasnil Ficko.

"Bojni plan" predvideva, da bodo v primeru, če ljubljansko cestno podjetje izgubi koncesijo - po naših informacijah so zelo blizu temu, da jo izgubijo, saj ne izpolnjujejo več pogojev - njihovo območje okupirali trije sosednji koncesionarji: novomeško in koprsko cestno podjetje ter Gorenjska gradbena družba iz Kranja. Po besedah Ficka so podobno storili tudi lansko zimo ob stečaju Cestnega podjetja Maribor, ko so področje razdelili ptujskemu, murskosoboškemu in celjskemu koncesionarju.

V Celju podobna situacija kot v Ljubljani

"Resne težave imamo trenutno le v Ljubljani in Celju. Res pa je, da če se bo zgodba nadaljevala in bodo cestna podjetja propadala drugo za drugim, potem bo imela Slovenija resnično težave z zimsko službo. Izvajalcev enostavno ne bo dovolj," je opozoril direktor direkcije. Povedal je še, da bodo te dni objavili javni razpis za novo sedemletno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje cest. "Glede na dosedanje izkušnje se bodo določene stvari po vsej verjetnosti na novo koncipirale. Bržkone bo zraven tudi tuja konkurenca."

Medtem ko na mariborskem območju do razpisa novega koncesionarja vzdrževanje državnih cest še vedno opravljajo sosednja cestna podjetja, za mestne ulice pa skrbi podjetje Nigrad, je skrb vzbujajoča tudi situacija na Celjskem. V hčerinski družbi Vzdrževanje in obnova cest (VOC), katere lastnik je družba CM Celje - ta je trenutno v prisilni poravnavi - sicer pravijo, da za zdaj še vedno nemoteno skrbijo za redno vzdrževanje državnih cest. "Zagotavljam vam, da za zdaj na terenu nimamo prav nobenih težav," je povedal direktor VOC Vojko Stermecki.

Podjetje VOC ima na Celjskem sklenjene tudi pogodbe za vzdrževanje lokalnih cest, in sicer z mestno občino Celje in občino Žalec. Tamkajšnji župan Janko Kos je sicer zadovoljen z njihovim dosedanjim delom, a se boji, da dokapitalizacija družbe ne bi uspela in bi podjetje zašlo v nepremostljive težave. "Dejansko nas je strah zimskih mesecev. Poleti lahko kakšna cesta tudi malce počaka, medtem ko se pozimi ne da čakati, saj je treba težave reševati sproti," je povedal Kos.

V drugih občinah na Celjskem za to povečini skrbijo komunalna podjetja v lasti občin, medtem ko ima v mestni občini Velenje koncesijo za vzdrževanje lokalnih in drugih javnih cest Podjetje za urejanje prostora.

Na Primorskem in Gorenjskem nimajo težav

Na Primorskem težav z vzdrževanjem cest - tako občinskih kot državnih - za zdaj ni na obzorju. Direktor Cestnega podjetja Gorica Kristjan Mugerli pravi, da so normalno delujoče podjetje, ki celo presega letni načrt. "Pojavljajo se dnevne težave, ampak likvidnostnih ni, čeprav smo del stečajne mase Primorja," je dejal Mugerli.

Novogoriško cestno podjetje sicer pokriva 650 kilometrov državnih cest oziroma celotno severno Primorsko do Vršiča na eni strani in Razdrtega ter del Krasa na drugi. Mugerli, ki se sicer čudi, da na direkciji za ceste vnaprej oznanjajo, katera cestna podjetja bodo vskočila v primeru, če pride do propada konkurence, je povedal, da imajo tudi sami v pogodbi določilo, kjer piše, da morajo priskočiti na pomoč, če se zgodijo nepredvidljive zagate. "Proste kapacitete imamo. Če bo potrebna urgenca, bomo priskočili direkciji za ceste na pomoč," zagotavlja.

Poleg državnih v novogoriškem cestnem podjetju vzdržujejo tudi okoli 500 kilometrov občinskih cest, vključno s tistimi v novogoriški mestni občini. V Idriji in Cerknem si posel delijo s tamkajšnjo komunalno službo, ta pa v celoti obvladuje lokalne ceste v Tolminu, Ajdovščini in Vipavi.

Brez težav s poslovanjem naj bi bili tudi v Cestnem podjetju Koper, kjer bdijo nad 612 kilometri državnih cest in nekaj več kot 1000 kilometri občinskih cest v Istri, Brkinih, na Krasu in Notranjskem.

Na Gorenjskem za vzdrževanje cest v šestih občin skrbi Gorenjska gradbena družba (prej Cestno podjetje Kranj), drugod ta dela opravljajo občinska komunalna podjetja. Tako je tudi v največji, mestni občini Kranj, medtem ko na Jesenicah za redno vzdrževanje skrbi komunalno podjetje Jeko-in. Tudi v Radovljici velik del skoraj milijonskega posla pade na Komunalo Radovljica, del posla pa oddajo Gorenjski gradbeni družbi. "Težav z izvajalci do zdaj nismo imeli. Tako kot vse občine pa imamo glede vzdrževanja cest probleme z zagotavljanjem sredstev. Od nujnih 1,1 milijona evrov bomo letos lahko zagotovili le 700 tisočakov," je povedal Rado Pintar iz občine Radovljica.

Tujci ne morejo sami vzdrževati slovenskih cest

Vzdrževanje cest in zimska služba predstavljata za koncesionarje stalni oziroma dolgoročni posel, medtem ko se jim za plačilo prav tako ni treba bati. O tem se strinja tudi nekdanji direktor Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) Zvonko Šavor, ki pravi, da je vzdrževanje v bistvu delovno polnilo v času, ko podjetje še ne začne investicij. "Če ima prevelike kapacitete, lahko zaposli delavce na vzdrževanju. To je velika prednost. Ne rečem, da nič ne ostane od vzdrževanja, ampak to ni tako lahko zaslužen denar, kot si nekateri, ki ne poznajo zadev, predstavljajo," opozarja Šavor in dodaja, da KPL od ljubljanske občine prek javnih razpisov dobi na leto okoli 50 odstotkov vseh prihodkov, polovica od tega pa odpade na vzdrževanje cest.

Na vprašanje, ali lahko zaradi propadanja slovenskih gradbincev v prihodnje pričakujemo več tujih vzdrževalcev na slovenskih cestah, Šavor odgovarja, da tujci sami ne morejo vzdrževati cest brez domačih ljudi. "Bistvo vsakega vzdrževanja je namreč poznavanje cest. Poleg tega imajo domači ljudje, ker živijo v tem prostoru, tudi večjo odgovornost do vzdrževanja cest. Če bo prišel tujec, bo zato moral imeti zaposlene domače ljudi. Sicer je to misija nemogoče," je povedal nekdanji direktor KPL.

Sam grožnje v prihodu tujcev ne vidi, bi se pa po njegovem mnenju morala manjša podjetja v vsakem primeru povezati v konzorcij in skupaj nastopati proti njim. V Sloveniji je sicer - tako Šavor - še nekaj podjetij, ki so spodobna v povezavi z manjšimi podjetji vzdrževati tako lokalne kot državne ceste.

Kako so s tujim vzdrževalcem zadovoljni v Domžalah, kjer si je vzdrževanje cest leta 2001 s prevzemom podjetja Grasto na svoja pleča nakopal avstrijski Strabag, uradnega odgovora nismo uspeli pridobiti. Zadovoljni pa prav gotovo niso bili pred dvema letoma, ko jim je sredi zime zmanjkalo soli za posipavanje cest. Neuradno smo še izvedeli, da bi, če bi bila v Sloveniji še živa močnejša podjetja, Avstrijci bržkone že ostali brez koncesije.