Pravzaprav jo počasi že spreminja, saj je topolov na obsežnih gozdnih plantažah zaradi intenzivne sečnje v zadnjih mesecih vse manj. Lovci in ribiči opozarjajo, da bodo po poti dreves kmalu šle tudi ribe in divjad, nad izginjanjem drevesne sence tarnajo tudi rekreativni sprehajalci in tekači, ki jih v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah na gozdnih poteh ni malo.

Izdelovalci državnega prostorskega načrta sicer zagotavljajo, da bodo ob gradnji elektrarne poskrbeli tudi za rekreativce in živalske vrste, toda že zdaj je na dlani, da za vse ne bodo mogli poskrbeti v zadovoljivem obsegu. Akumulacijsko jezero, ki ga bodo zgradili, bo pogoltnilo nekaj sto hektarjev gozdnih in kmetijskih površin, skupaj z nekaterimi gramoznicami, ki danes dajejo zatočišče ribam ter nekaterim redkim vrstam ptic. "Čeprav moramo načrtovalce tega velikega posega pohvaliti za prizadevanja za ohranitev življenjskih prostorov s pomočjo nadomestnih habitatov, ostaja dejstvo, da bo prostora za divjad neprimerno manj kot danes. Bojimo se, da bodo srnjad, jelenjad, divje svinje, jazbeci, kune in druga divjad Vrbino zapustili. Njihova usoda nas skrbi tudi v primeru, če se bodo spremembi prostora prilagodili in tukaj ostali. Ob velikih poplavah, ko bo Vrbina prevzela vlogo razlivne površine, bodo živali ostale v pasti in najverjetneje utonile," razmišlja brežiški naravovarstvenik in član zelene bratovščine Hrvoje Oršanič, ki opozarja, da ob poplavah živalim past predstavljajo tudi žične ograje ob avtocestah.

Na velike spremembe, povezane z gradnjo elektrarne, opozarja tudi prvi mož brežiške ribiške družine Petar Dimitrovski. Čeprav Brežičani državi plačujejo koncesnino za ravnanje z ribjim življem v Savi, njenih pritokih in opuščenih gramoznicah, se načrtovalci posegov v prostor z njimi še niso pogovarjali, zatrjuje Dimitrovski. "Na nas se spomnijo le ob pobiranju koncesnine, drugače pa ne. Ne gane jih, da ribe tudi zaradi namakalnih sistemov izgubljajo življenjski prostor," je Dimitrovski spomnil na presušeni potok Močnik, katerega korito je to poletje na poti skozi Vrbino ostalo povsem brez vode. Krivdo pripisuje tudi sadjarjem, ki ne upoštevajo odločb zavoda za ribištvo in iz potoka zajemajo domala neomejene količine vode. Poleg tega ribiče skrbi tudi, kaj bo po gradnji elektrarne. "Avtohtone ribe, kot so podust, platnica in mrena, ki potrebujejo hitro vodo, bomo zagotovo izgubili. Prišle bodo sicer nove vrste, ki jim bolj prija mirna voda, a to ni isto. Upam, da nam bodo v sklopu projekta uredili vsaj primeren prostor za ribolov," pravi Dimitrovski.

Naj še omenimo, da so na brežiški občini pred petimi leti s pomočjo evropskega natečaja pridobili nekaj zelo dobrih urbanističnih rešitev za ureditev rekreativnih površin na širšem območju pod brežiškim gradom, vendar so na nekdanjem okoljskem in kmetijskem ministrstvu zaradi posegov v poplavno in kmetijsko zemljišče znatno zmanjšali obseg in vsebino projekta, finančno breme pa skoraj v celoti prevalili na občino Brežice.