Navedeno še dodatno potrjujejo navedbe naših virov, ki pravijo, da je Krajnik v zameno za sporazumno prekinitev pogodbe zahteval štirimesečni odpovedni rok. Vprašanja o višini odpravnine zdaj že nekdanjemu generalnemu sekretarju in trajanju odpovednega roka smo naslovili tudi na zbornico, v katero je v skladu z obrtnim zakonom še vedno vključenih več kot 50.000 obrtnikov in ki se pretežno financira iz članarin, ki so jih obrtniki zakonsko zavezani plačevati. Predvsem nas je zanimalo, ali Krajniku pogodba, ki jo je z zbornico podpisal leta 2010, dejansko zagotavlja odpravnino tudi v primeru, da se za odhod z mesta generalnega sekretarja pred potekom mandata odloči sam. V zbornici, ki je do ukinitve obveznega članstva še vedno oseba javnega prava, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, ker da se te "nanašajo na vsebino sporazuma o prenehanju funkcije generalnega sekretarja OZS, ki pa je zaupne narave".
Da razlog za odhod Krajnika ni zgolj propad nedavnega referenduma, na katerem so se obrtniki odločili za ukinitev obveznega članstva, ampak tudi domnevno močno oteženo sodelovanje preostalih zaposlenih v zbornici s Krajnikom, smo poročali že včeraj. Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je naše navedbe sicer že zanikal in zatrdil, da ostaja zbornica s Krajnikom še naprej v dobrih odnosih, a naši viri zatrjujejo drugače. Tako naj bi od Krajnika zahtevali, da čim prej opravi primopredajo poslov s svojim naslednikom, sedanjim namestnikom generalnega sekretarja Pavletom Sedovnikom, tudi v času štirimesečnega odpovednega roka pa Krajnik po trditvah naših virov ne bo delal v prostorih OZS. Tudi navedenega nam v zbornici niso želeli potrditi, ker da gre za vsebino sporazuma o prenehanju funkcije, ki je zaupne narave.
