MNZ: Državno tožilstvo je še vedno samostojen državni organ

Na vrhovnem državnem tožilstvu so ob objavi poročila Transparency international (TI) znova poudarili, da je takšna ureditev, kot trenutno velja v Sloveniji, unikatna ter da zanjo ne vidijo strokovnih razlogov.

Kot so zapisali, je neodvisnost kazenskega pregona nujen predpogoj za učinkovito pravno državo, zato si je treba neprestano prizadevati za neodvisnost tožilske organizacije in samostojnost državnih tožilcev pri odločanju v posameznih zadevah.

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pa poudarjajo, da so njihove pristojnosti do državnega tožilstva enake, kot jih je pred tem imelo ministrstvo za pravosodje in javno upravo, in da je državno tožilstvo še vedno samostojni državni organ.

Napredek je viden

"Pristojnosti izvršilne veje oblasti do državnega tožilstva so določene v zakonu o državnem tožilstvu in se s prenosom na MNZ niso v ničemer povečale ali spremenile," so zapisali na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da zakonske določbe dosledno spoštujejo.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije pa so danes spomnili, da so negativen odziv na idejo o prenosu tožilstva, ki je bila pozneje uresničena, podali že pred pol leta in da svojega stališča niso spremenili.

Sicer je po njihovih navedbah treba priznati, "da so bili določeni koraki naprej v zadnjih letih vendarle narejeni in napredek je viden". A to še ne pomeni, da je tudi optimalen, opozarjajo. Napredek namreč po njihovih navedbah "prihaja z večletno zamudo, predvsem pa ni zadovoljiv v luči obsega problema, ki ga v Sloveniji predstavljata gospodarski kriminal in korupcija".

Učinkovitost organov nadzora in pregona napreduje

Kot navajajo, učinkovitost organov nadzora in pregona napreduje, vendar se opazno zmanjšujeta raven politične in pravne kulture ter zaupanje ljudi v institucije pravne države in integriteto nosilcev javnih funkcij. "Dokler ne bosta oba trenda pozitivna, o resnem izboljšanju ne moremo govoriti," so zapisali na protikorupcijski komisiji.

Po njihovem mnenju so sicer ugotovitve omenjenega poročila TI o izvajanju konvencije OECD za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju za Slovenijo in globalno pričakovane in večinoma odraz realnega stanja, ki ga komisija zaznava tako v Sloveniji kot pri svojem sodelovanju v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev.

Pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih državah, je z redkimi izjemami še vedno na relativno nizki ravni, opozarjajo v komisiji. Ob tem dodajajo še, da je prisotnost Slovenije na korupcijsko izrazito izpostavljenih trgih jugovzhodne in vzhodne Evrope relativno dokaj velika, slovenska podjetja, ki na njih poslujejo, pa "redko vzpostavijo tudi učinkovit sistem obvladovanja teh tveganj in se prevečkrat prilagodijo lokalnim običajem".

TI v letnem poročilu o izvajanju konvencije OECD za boj proti korupciji med drugim ocenjuje, da je izvajanje konvencije v Sloveniji skromno, priporoča pa zlasti ukrepe za večjo neodvisnost preiskovalcev in tožilcev. Predlagajo bolj proaktiven pristop k preiskavam in pregonu korupcije doma in v tujini ter izboljšanje pravnega okvira na tem področju. Prav tako priporočajo izboljšave na področju evidentiranja statističnih podatkov policije in tožilstev.