ECB bo pričela z načrtom kupovanja obveznic najbolj zadolženih držav. "Banka mora zagotoviti nadzor nad stroški zadolževanja članic evroobmočja," je na današnji novinarski novinarski konferenci dejal Mario Draghi. ECB bo kupovala obveznice ročnostjo od enega do treh let, kar ni v nasprotju z Maastrichtskim sporazumom, ki ECB prepoveduje financiranje javnega zadolževanja držav. Omejitev vrednosti nakupa obveznic banka ni postavila.

"Evro je trajen," je znova poudaril Draghi in dodal, da je bilo glasovanje sveta ECB o odločitvi skoraj soglasno, proti načrtu je glasoval en član sveta. "ECB bo ukrepala, če bodo razmere tako narekovale, a pogoj ostaja, da se države najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, takšna pomoč pa mora biti strogo pogojevana," je proces nakupovanja državnih obveznic razložil vodja ECB.

ECB si bo prizadevala tudi za sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri oblikovanju in nadzoru teh programov. Generalna direktorica IMF je v izjavi za javnost že "toplo pozdravila" odločitev ECB in jo označila kot pomemben korak za zagotavljanje stabilnosti in rasti v območju evra. "IMF je pripravljen sodelovati znotraj naših uveljavljenih okvirov," je dodala.

"Denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju"

Draghi je spet zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in odločitev utemeljeval s tem, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja evra, denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju.

Prepričan je, da je ECB s tem dobila močan instrument, da učinkovito odgovori na te nevarne izzive in pri tem ohrani svojo neodvisnost. "Banka se bo za nakupe odločala, če se bo pokazala potreba in le dokler bodo države izpolnjevale pogoje. O začetku, trajanju in podrobnostih ukrepanja bo vsakokrat odločal svet ECB," je še povedal Draghi.

Ključna obrestna mera ostaja pri 0,75 odstotka

Analitiki so si bili sicer neenotni glede tega, ali se bo ECB odločila ključno obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če bi se, bi cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni. Vseeno pa jih lep del pričakuje, da bodo v Frankfurtu ceno denarja do konca leta še enkrat znižali.

Odločitev ECB o kupovanju obveznic prepričala vlagatelje

Odločitev ECB, da začne kupovati obveznice ranljivih držav z evrom, je prepričala finančne trge. Zvišujejo se tečaji delnic, močno pa so upadli stroški zadolževanja problematičnih članic monetarne unije, tudi Slovenije.

Na obvezniškem trgu je občutno popustil pritisk na problematične države z evrom. Okoli 16. ure se donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice na elektronski borzi giblje pri 6,77 odstotka, kar je 0,28 odstotne točke pod sredino zaključno vrednostjo.

Vsaj začasno si lahko oddahneta tudi Španija in Italija. Za 10-letne obveznice prve vlagatelji trenutno zahtevajo 6,08-odstotni donos, kar pomeni znižanje za 0,39 odstotne točke. Donos do dospelosti italijanske 10-letne obveznice pa je pri 5,45 odstotka oz. 0,13 odstotne točke pod izhodiščem.

Popustil je tudi pritisk na Irsko. Zahtevana donosnost na njene 10-letne obveznice se giblje pri 5,89 odstotka, kar je 0,23 odstotne točke manj kot v sredo ob zaključku trgovanja.

Današnja odločitev ključnega pomena

Nov poseg ECB na področju obveznic večina ekonomistov vidi kot ključen korak k temu, da si vlade kupijo še nekaj časa za iskanje dolgoročnega dogovora za izhod iz krize, poroča Reuters. ECB je že avgusta napovedovala nakup španskih in italijanskih državnih obveznic.

Če se bo, bo cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni. Trgi so že mesece pritiskali na ECB, da uporabi svojo finančno moč in pomiri trge. V Frankfurtu so lani poleti, ko so trgi prvič močno pritisnili na Italijo in Španijo, že odločneje posegli na trg državnih obveznic. Skupaj z nekaterimi drugimi ukrepi so za krajši čas vnesli nekaj zatišja v dogajanje v evrskem območju.

Glasno nasprotovanje Nemčije

Ob zaostritvi krize v zadnjih mesecih je postajalo jasno, da bo morala ECB spet poseči na trg državnega dolga. Svet ECB je že avgusta napovedal možnost vnovične intervencije, pri čemer naj bi bila predpogoja uresničevanje danih reformnih in varčevalnih zavez držav ter to, da se bodo za pomoč najprej obrnile na mehanizem za stabilnost evra.

A kljub jasnemu pogojevanju je namera ECB naletela na glasno nasprotovanje v Nemčiji, češ da s tem presega svoj mandat. Najglasnejši je bil predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann, ki pa v svetu ECB nima pravice do veta.

"ECB pomaga bankam, nadzoruje države in bo kmalu prevzela popoln nadzor nad finančnim sistemom. ECB je postala vzporedna vlada," kritično piše nemški časnik Sueddeutsche Zeitung, ki svari glede vse večjega vpliva ECB na področju, ki je bilo do nedavnega rezervirano le za politiko.

Španija krepi pritisk

Španija je pred pomembnim zasedanjem ECB in obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Madridu okrepila pozive k odločnim ukrepom. "Le centralna banka lahko pogasi ogenj," je poudaril španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo.

"Nujno moramo rešiti problem tako imenovanih perifernih gospodarstev: Grčije, Portugalske, Irske, Italije in Španije," je za radio Onda Cero poudaril Garcia-Margallo. O tem bo Merklovo danes poskušal prepričati španski premier Mariano Rajoy.

"Poudarili bomo, da je vse v redu, a na srednji rok se moramo financirati. In ECB ima denar," po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarja Garcia-Margallo. Španija bo Nemčijo poskušala prepričati tudi, da EU potrebuje spremembe, ki bi odpravile negotovost. "To pomeni bančno unijo, fiskalno unijo, gospodarsko unijo in politično unijo," izpostavlja španski zunanji minister.

Stroški zadolževanja Španije se v zadnjih tednih gibljejo nekoliko nad šestimi odstotki. S tem je država blizu meje, ki ji na daljši rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Danes bo sicer Madrid še pred prihodom Merklove izdal obveznice, s čimer bo preverjal razpoloženje vlagateljev.