Jože, ki je rojen septembra 1951 in ima od julija 37 let delovne dobe, bi po obstoječi zakonodaji za upokojitev moral imeti 63 let in najmanj 20 let delovne dobe. Ob uveljavitvi časovnih bonusov za vojaščino v trajanju 12 mesecev bi si znižal potrebno starost za 11 mesecev, kar pomeni, da bi pogoje za upokojitev izpolnil oktobra 2013.

Po predlogu Vizjakove pokojninske zakonodaje se Jožetu starostni pogoj v prihodnjem letu poveča za 6 mesecev, medtem ko se bonus za vojaško obveznost znižuje na dve tretjini trajanja vojaškega roka. Delavec Jože bo tako po novem moral počakati na pokojnino še 9 mesecev, do julija 2014.

Po propadli Svetlikovi pokojninski reformi pa bi se Jože zaradi prehodnega pogoja o 40 letih delovne dobe lahko upokojil šele julija 2015.

Delavka Milena, rojena februarja 1956, s 37 leti delovne dobe (od septembra) in dvema otrokoma, bi se po sedanjem zakonu lahko upokojila septembra prihodnje leto. Tedaj bi izpolnila 38 let delovne dobe, prav tako pa bi zaradi bonusa pri otrocih izpolnila potrebno starost v višini 57 let in 8 mesecev. Po novi reformi bi se Milena lahko upokojila šele maja 2014, ko bi dopolnila 58 let (pogoj bo tedaj 58 let in 8 mesecev, a si bo lahko zahtevano starost zaradi otrok znižala za 16 mesecev) in ko bi izpolnila pogoj 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Tudi v tem primeru je bil Svetlikov zakon ostrejši. Milena bi se namreč lahko upokojila šele septembra 2015, ko bi izpolnila 40 let delovne dobe.

Izračuni temeljijo na prehodnih obdobjih, ki bodo trajala do leta 2020. Če prehodna obdobja zanemarimo in upoštevamo samo končno verzijo reforme, pa ugotovimo, da Vizjakova reforma ni vselej blažja od Svetlikove. Jože bi se po najnovejšem predlogu zaradi nujnega pogoja o 40 letih pokojninske dobe lahko upokojil šele julija 2015, medtem ko bi po Svetlikovem zakonu, ki je dal večji poudarek upokojitveni starosti, odšel zaradi bonusa za vojaščino v pokoj tri mesece prej. Drugače je pri Mileni, ki bi se brez upoštevanja prehodnih obdobij po Vizjakovi reformi lahko upokojila septembra 2015, po Svetlikovi pa zaradi zahtevanih 41 let pokojninske dobe leto kasneje.

Z novo reformo bodo bodoče pokojnine nižje

Odmerno obdobje za pokojninsko osnovo se po Vizjakovi reformi s sedanjih 18 najvišjih zaporednih letnih plač podaljšuje na 28 najvišjih zaporednih letnih plač, iz katerih se izločijo tri najmanj ugodna leta. To pomeni, da bodo pri zajemu upoštevane tudi nižje plače, ki segajo globoko v 80. leta prejšnjega stoletja. Kljub temu pa je nov predlog še vedno ugodnejši od Svetlikovega, ki je predvideval upoštevanje 30 najvišjih zaporednih letnih plač, iz katerih bi se izločila tri najmanj donosna leta.

Po drugi strani naj bi s fiksiranjem odmernega odstotka ustavili padanje pokojnin. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe bo znašal 78 odstotkov, za ženske pa 82 odstotkov. Za 15 let zavarovalne dobe se bo moškemu odmeril v višini 35, ženski pa 39 odstotkov pokojninske osnove (zdaj 35 oziroma 38 odstotkov), pri čemer se bo za vsako nadaljnje leto do dopolnjenih 29 letih pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka, kasneje pa 2 odstotka. Po Svetlikovi reformi se je odmerni odstotek začel zviševati po dva odstotka po 25 letih pokojninske dobe, za 40 let pokojninske dobe (za moške) in 38 let (za ženske) pa je znašal 80 odstotkov.

Veljavna zakonodaja določa, da se odmerni odstotek povečuje na leto za 1,5 odstotka odstotka, pri čemer bo od leta 2000, ko je znašal 85 odstotkov, do leta 2024 padel na zgolj 72,5 odstotka. Letošnji odmerni odstotek tako znaša 78,5 odstotka. Za primerjavo: če upoštevamo odmerni odstotek v višini 79 odstotkov, znaša pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, torej od 551 evrov, 435 evrov. Če pa bi upoštevali odmerni odstotek po končanem prehodnem obdobju v višini 72,5 odstotka, pa znaša takšna pokojnina 399 evrov.

Valorizacijsk količnik za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven sedanjih plač in pokojnin bo znašal 0,732, kar je enako, kot znaša po stalnem padanju sedaj. Po Svetlikovi reformi bi bil višji in bi znašal 0,755.

Švicarska formula je med krizo ugodnejša

Tako kot Svetlikova tudi Vizjakova reforma uvaja tako imenovano švicarsko formulo za usklajevanje pokojnin. Medtem ko se po sedanji zakonodaji pokojnine usklajujejo z rastjo povprečnih plač, naj bi se po novem rast plač upoštevala v 60 odstotkih, v 40 odstotkih pa inflacija (pri Svetliku bi imela po letu 2016 rast plač 70-odstotno težo).

Čeprav je takšna formula praviloma manj ugodna za upokojence, saj rastejo plače po navadi hitreje od inflacije, pa je ob sedanji krizi stvar drugačna. Glede na to, da znaša letošnja medletna inflacija 2,9 odstotka, neto plače pa so se v prvem letošnjem polletju v primerjavi z lanskim povišale le za 1,1 odstotka, bi se pokojnine (če ne bodo zamrznjene) po reformi dvignile bolj, kot bi se po sedanji zakonodaji.