Tako pri imenovanju generalnega direktorja policije (če bo zakon v tej obliki tudi sprejet) ne bo več varovalke avtonomne strokovne komisije, ki mora kandidata potrditi, temveč bosta imela notranji minister in vlada povsem proste roke pri imenovanju prvega policista v državi. Hkrati se bistveno spreminja tudi ureditev nacionalnega preiskovalnega urada, ki izgublja velik del svoje avtonomije.

Obrazložitev za politiko lažjega imenovanja generalnega direktorja policije se glasi, da so pisci zakona pač upoštevali potrebo po "medsebojni povezljivosti in zaupanju" med notranjim ministrom in prvim policistom. A po mnenju dr. Branka Lobnikarja s fakultete za varnostne vede "preizkus" kandidata pred avtonomno komisijo ne bi smel predstavljati težave, sploh če je (kateri koli) minister prepričan o njegovi primernosti. Strinjanje komisije da ministru neko stopnjo legitimnosti njegove odločitve.

Korak nazaj... do stopnice pod Kosovom

"Smisel postopka, ki je definiran z mnenjem komisije, ki preveri stopnjo integritete in usposobljenosti kandidata, je ravno v tem, da v postopku zagotovimo dovolj visoko stopnjo primernosti predlaganih kandidatov. Primerjalno lahko ugotovimo, da ima celo kosovska policija postopek s komisijo, Slovenija pa je po novem morda ne bo imela," razmišlja Lobnikar.

Ker se s predlagano zakonodajo hkrati črtajo tudi določila, ki natančno opisujejo možnosti predčasne razrešitve prvega policista, je priokus poskusa vplivanja politike še močnejši. "Da imenuješ policijskega šefa brez postopkov, samo po sebi še niti ni težava. Problem pa je, da sleherni policijski šef ve, da obstaja možnost, da ga politika lahko kadar koli odstavi, in je zato lahko tudi bolj servilen. Tudi ko govorimo o operativnih zadevah," razlaga docent za upravljanje varnostnih organizacij.

Mehka polukinitev NPU

Če je nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki velik del svoje energije nameni preiskovanju najtežjih oblik gospodarskega kriminala, že sam po sebi nastal kot politični kompromis (ideja o povsem neodvisni finančni policiji je ostala le pri ideji), mu nova zakonodaja namenja še precej manjšo stopnjo avtonomnosti. Za zdaj še veljavna zakonodaja definira NPU kot specializirano kriminalistično enoto, ki ima svojega direktorja (tudi njega mora potrditi avtonomna komisija), je strokovno in operativno avtonomna in si sama izbira, katere primere bo preiskovala. Nova definicija NPU pa je še najbolj podobna opisu enega izmed sektorjev na upravi kriminalistične policije. V predlogu namreč piše, da je NPU del notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, ki je pristojna za zatiranje kriminalitete. O vodji NPU ni niti besede, generalni direktor policije pa bo z internim aktom določil, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel NPU. Zanimivo je, da se po naših neuradnih informacijah v podobni smeri obeta tudi spreminjanje tožilske zakonodaje, po kateri naj bi podobna usoda - manjša samostojnost - doletela tudi specializirano državno tožilstvo.

Na ministrstvu za notranje zadeve so nam včeraj pojasnili, da popravljeni predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji z datumom 29. avgust morda še ni povsem zadnja različica. Še vedno je namreč v medresorskem usklajevanju, ki se bo končalo v začetku prihodnjega tedna, končni predlog pa bo na vlado romal prihodnji četrtek.

Rušenje operativne neodvisnosti policije?

Za isti dan je sklicana tudi nujna seja notranjepolitičnega odbora, ki so jo zahtevale poslanske skupine. Tako naj bi na nujni seji poslanci SDS in NSi zahtevali od notranjega ministra Vinka Gorenaka, da zaščiti državno tožilko Blanko Žgajnar. Iz medijev naj bi namreč izvedeli, da je generalni državni tožilec odredil redni strokovni nadzor nad delom omenjene tožilke za pregon organiziranega kriminala. Prepričani so, da gre za poskus vplivanja na delo tožilke, ki se med drugim ukvarja tudi z domnevno nezakonitimi posli ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Strokovni nadzor naj bi ogrozil tako samostojnost tožilstva kot dela izvršilne oblasti. V SDS in NSi zato med drugim predlagajo ministru Gorenaku, naj temu ustrezno pripravi spremembe tožilskega zakona.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo aktualni notranji minister, čigar pristojnosti segajo tudi do tožilcev, te spremembe utegnil pripraviti. V nadaljevanju omenjene seje notranjepolitičnega odbora, verjetno 19. septembra, bodo namreč razpravljali o predlogu premierju Janezu Janši, naj Gorenaka razreši, če ne bo prej sam odstopil. Razpravo o tem zahtevajo poslanci Pozitivne Slovenije. Prepričani so namreč, da je razlog za odstop direktorja policije Janka Gorška vmešavanje ministra Gorenaka v delovanje policije, konkretno aretacija novinarja in lastnika Info TV Vladimirja Voduška nekaj ur po nastopu Janeza Janše na tej televiziji. Sprašujejo se, kakšni neki so Gorenakovi pogledi na delo policije, ki so nezdružljivi s pogledi dolgoletnega kariernega policijskega strokovnjaka, da je po pogovoru z ministrom odstopil, čeprav poročila in statistike kažejo, da je policija v preteklih dveh letih dobro delala, Gorenak pa »načrtno ruši operativno neodvisnost policije«.

Gorenak je po mnenju poslancev PS, tudi ko je nastopil kot minister za notranje zadeve, nadaljeval razpihovanje dvomov o strokovnem in zakonitem delu policije, ki jo vodi Goršek. Ne samo to, kot poslanec SDS nikoli ni pozabil omeniti, da v zgodovini Slovenije doslej še nobena stranka ni sama obvladovala notranjega in pravosodnega ministrstva, kot ju je v času Pahorjeve vlade LDS. S priključitvijo tožilstva notranjemu ministrstvu je to tudi formalno res prešlo v Gorenakove roke, Gorenak pa nič. Dodaten razlog za predlaganje njegove razrešitve PS vidi v predvidenem novem zakonu o organiziranosti in delu policije, s katerim se imenovanje generalnega direktorja policije spet vrača neposredno v Gorenakove roke. V zraku torej visi vprašanje, pravijo v PS, ali Slovenija ne dobiva neke vrste strankarske politične policije.