Na tokratni seji, ki se je bo udeležil tudi šef evroskupine Jean-Claude Juncker, je zaradi pomena in občutljivosti vprašanja ukrepanja ECB za zmanjšanje pritiska trgov na ranljive članice območja evra odločitev glede ključne obrestne mere nekoliko v ozadju.

Analitiki so si po pisanju tujih tiskovnih agencij neenotni glede tega, ali se bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju odločil obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če se bodo v Frankfurtu za tak korak odločili, bo cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni.

Svet ECB je ključno obrestno mero nazadnje znižal julija, ko jo je spustil za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Ob tem je obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti znižal na nič odstotkov, da bi tako banke spodbudil k posojanju na medbančnem trgu.

Ta je še vedno v velikem krču, razlog za to pa je nadaljevanje negotovosti glede usode območja evra in pomanjkanje zaupanja med bankami v območju skupne valute. Finančni trgi namreč še vedno pritiskajo na ranljive članice območja evra, reformni procesi po posameznih članicah evrske skupine in na evropski ravni pa tečejo prepočasi, da bi pomirili vlagatelje.

Ti že mesece pritiskajo na ECB kot edino institucijo z zadostno finančno močjo, da uporabi svojo "bazuko" in pomiri trge. Centralna banka je sicer program odkupovanja državnih obveznic začela že spomladi 2010, a okrepila ga je predvsem lani poleti, ko so trgi močno pritisnili na Italijo in Španijo in sistemsko ogrozili območje evra.

ECB je v okviru tega programa nakupila za okoli 200 milijard evrov obveznic, najverjetneje predvsem španskih in italijanskih, a na sekundarnem trgu državnih obveznic ni bila aktivna že zadnjih pol leta.

Potem ko je v zadnjih mesecih za pomoč območja evra pri sanaciji bančnega sistema zaprosila tudi Španija, povsem mogoče pa je, da bo za zagotovitev vzdržnega zadolževanja zaprosila tudi za pomoč mehanizmov za stabilnost evra, so trgi poleti zahtevano donosnost na španske obveznice potisnili nad psihološko mejo sedmih odstotkov, zvišali pa so se tudi donosi na italijanske obveznice.

V takih razmerah je postalo vse bolj jasno, da bodo v Frankfurtu spet morali poseči na trg državnega dolga. Svet ECB je na avgustovski seji napovedal možnost vnovične intervencije. Predpogoja bosta uresničevanje danih reformnih in varčevalnih zavez s strani članic območja evra ter to, da se bodo za pomoč v obliki neposrednega odkupa obveznic najprej obrnile na začasni oziroma prihajajoči stalni mehanizem za stabilnost evra.

A kljub temu jasnemu pogojevanju je namera ECB naletela na javno in glasno nasprotovanje v Nemčiji. Najglasnejši je bil predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann, ki je sicer eden ključnih mož v svetu ECB, vendar pa nima pravice do veta.

Weidmann je odkupovanje državnih obveznic označil za kršitev pravnega reda EU, nedovoljeno financiranje članic evrskega območja s strani centralne banke in popuščanje banke pred političnimi pritiski. V takšnem početju vidi tudi nevarnost odvisnosti držav od ECB in povsem napačno pot reševanja krize v območju evra. V Nemčiji želijo namreč skozi uravnoteženje javnih financ in strukturne reforme problem zaupanja v območje evra pozdraviti pri koreninah.

Predsednik ECB Mario Draghi je nemškim kritikom odvrnil, da bo ECB ostala neodvisna in vedno delovala znotraj svojega mandata zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti v območju evra, a je za izpolnjevanja tega mandata treba občasno poseči k izrednim ukrepom.

Draghi je pojasnil, da velike razlike v ceni zadolževanja članic in nezaupanje na finančnem trgu onemogočajo, da denarna politika enakovredno doseže državljane po evrskem območju. "Takšne blokade moramo odpraviti, da lahko zagotovimo enotno denarno politiko in s tem cenovno stabilnost za vse državljane območja skupne valute," je zatrdil.

Očitkom, da gre za nedovoljeno financiranje držav, se želijo v ECB izogniti tudi s tem, da bodo očitno odkupovali le kratkoročne obveznice z ročnostjo do treh let. To je Draghi v ponedeljek na zaprti seji povedal tudi poslancem v Evropskem parlamentu. Zaradi izjemnega pritiska medijev so namreč podrobnosti seje prišle v javnost.

Kot že tolikokrat do zdaj, so trgi pričakovanja dvignili tako visoko, da obstaja velika verjetnost, da jih bo na koncu ECB razočarala. Za zagotovitev največjega možnega soglasja znotraj sveta ECB bo namreč nov program odkupovanja obveznic najverjetneje omejen in "bazuka" se bo spremenila v "pištolo".

Zelo verjetno je, da bodo trgi ukrepe ECB kmalu označili za nezadostne in zahtevali več. Že lani je ECB s svojim delovanjem le za krajši čas pomirila krizo. Osnovna naloga tako ostajata konsolidacija javnih financ in izpeljava potrebnih reform ter postopna institucionalna okrepitev območja evra z bančno, fiskalno in politično unijo. To ves čas poudarjajo tudi v ECB.