Več kot 35 odstotkov vseh nagrad za delovno uspešnost je bilo sodeč po analizi, ki jo je za vlado pred kratkim pripravilo ministrstvo za pravosodje in javno upravo, izplačanih zaradi povečanega obsega dela učiteljev in profesorjev. V javnem sektorju redne delovne uspešnosti zaradi varčevalnih ukrepov že dve leti ne izplačujejo, so pa ostale zakonite številne druge oblike nagrajevanja delovne uspešnosti.

Po vrednosti izplačanih zneskov na prvem mestu Univerza v Mariboru

Po vrednosti izplačanih zneskov je tako na prvem mestu Univerza v Mariboru (1,5 milijona v prvih petih mesecih letos), sledi šest fakultet Univerze v Ljubljani (medicinska, filozofska, ekonomska, strojna, za gradbeništvo in geodezijo ter biotehniška) ter Univerzitetni klinični center Ljubljana, Lekarne Ljubljana in Mariborske lekarne.

Upoštevajoč razmerje med številom zaposlenih in višino izplačanih sredstev za delovno uspešnost pa izstopajo občine. Zaposlujejo le 2,98 odstotka vseh zaposlenih v javni upravi, lani pa so si izplačale 2,17 milijona evrov za delovno uspešnost ali 2,75 odstotka vseh izplačanih nagrad v javnem sektorju, so še poročale Finance.

Najvišje nagrade so si izplačale lekarne

Med institucijami, ki so izplačali najvišje nagrade, so torej tudi javni zavodi in drugi izvajalci s področja zdravstva. Na ministrstvu za zdravje so za časnik opozorili, da so si skoraj polovico delovne uspešnosti v letu 2011 izplačale lekarne, pri čemer največji del izplačujejo iz trga.

"Izplačilo za delovno uspešnost je v zdravstvu mehanizem za nagrajevanje tistih javnih uslužbencev, ki morajo zaradi daljših odsotnosti in drugih razlogov, povezanih z absentizmom in deficitarnostjo posameznih kadrov in z nenadomeščanjem upokojevanja, izvajati najnujnejši obseg delovnih zadolžitev," so pojasnili na ministrstvu.

Po varčevalnem zakonu delovna uspešnost iz povečanega obsega dela še vedno lahko izplačuje, medtem ko se je izplačilo nagrad za delovno uspešnost pri prodaji blaga in storitev na trgu zmanjšalo na 50 odstotkov presežka, so po poročanju Financ še pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Izplačila se večinoma nanašajo na delovne uspešnosti

Javni zavodi in drugi izvajalci javnih služb na področju vzgoje, izobraževanja in športa so v prvih petih mesecih letošnjega leta izplačali 21,74 milijona evrov teh dodatkov.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so odgovorili, da se ta izplačila večinoma nanašajo na delovne uspešnosti zaradi povečane tedenske učne obveznosti učiteljev, povečane pedagoške obveznosti za visokošolske učitelje in sodelavce. Izplačila pa se lahko nanašajo tudi na povečan obseg del, ki niso sestavni del sistemizacije delovnih mest, kot na primer interesne dejavnosti, opravljeno delo na maturi, del dodatne strokovne pomoči učencem, dodatna strokovna pomoč dijakom, spremljevalci na ekskurzijah, delo na projektih, delo z nadarjenimi dijaki ipd.

Glede povečane tedenske učne obveznosti pa na omenjenem ministrstvu pojasnjujejo, da lahko ravnatelj učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost, če v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom. To pa velja tudi za visokošolske učitelje.