Te dni nam je krojila "nadglavje" višinska kaplja oziroma odcepljeno jedro hladnega zraka, ki pa se bo v prihodnjih dneh zapolnilo, natančneje - nadomestil ga bo višinski greben. Ja, seveda, to je tisti "nebodigatreba", ki izvabi v tem delu leta nasmeh na večino ustnic, saj je povezan z dolgotrajnim, ustaljenim (beri: lepim…), suhim in ravno prav toplim vremenom, bolj znanim kot babje poletje. To pot ga bomo gostili najmanj teden dni, razveselili se ga bodo predvsem trgači, hribolazci, morjeljubci in njihovi "sorodniki", torej občasni ljubitelji dela na zemlji (in z njo…) ter aktivnega preživljanja prostega časa.
Štirikratno vročinsko valovanje
Jutranja meglica že opravlja svojo okrasno jesensko vlogo, zato nam te dni še ni v nadlogo, saj zjutraj hitro izgine. Precej bolj nadležna je bila letošnje poletje že omenjena vročina. Po vročini, suši in trajanju sončnega obsevanja se je namreč uvrstilo na drugo mesto v zadnjem poldrugem stoletju, odkar imamo za naše kraje na voljo bolj zanesljive vremenske podatke. Meteorološko poletje 2012 (trimesečje junij-avgust) so zaznamovali kar štirje vročinski valovi - prvi že sredi junija, drugi konec junija in prvo dekado julija, tretji konec julija in v začetku avgusta ter zadnji, četrti, v drugi polovici avgusta. Najvišje dnevne temperature zraka so se že med prvim vročinskim obdobjem približale 35 stopinjam Celzija, poznejši valovi pa to vrednost večkratno in na številnih merilnih mestih zlahka presegli. Rekordna suša je prizadela primorje in slovenski del Istre ter na tak način dokončala, kar sta v prvi polovici februarja začela hud mraz in orkanska burja. Na nekaterih tamkajšnjih območjih se zdi, kot da so tam "po starem" le še stavbe in komunalna infrastruktura, vse drugo je namreč do konca obledelo ter po in presušeno! Marsikje se je naselila suša tudi v ljudi, pri čemer pa ni "prizadet" le ta konec naše (ob)ljubljene dežele.
Takoj za letom 2003
Tukaj je preliminarni jagodni izbor vremenskih presežkov Ljubljane za letošnje poletje, kot ga je posredoval tik pred njegovim sklepnim delom ARSO. Povprečna temperatura je bila 22,4 stopinje Celzija, kar je poldrugo stopinjo nad povprečjem zadnjega desetletja (!), po navadi jo namreč primerjamo s 30-letnim nizom, kjer bi bilo odstopanje še večje (več kot 3 stopinje nad stoletnim povprečjem; 19,2.) Bolj vroče poletje smo imeli le leta 2003, ko je bila povprečna temperatura še za stopinjo Celzija višja. V Ljubljani so zabeležili 39 vročih dni (skupaj letos že natančno 40, enega smo pridelali že v maju…) z najvišjo dnevno temperaturo zraka vsaj 30 ali več stopinj Celzija, kar je 16 dni več od povprečja zadnjih 10 let (stoletno povprečje vročih dni je le 12).
Poleti 2003 smo jih imeli 52, skupno v letu pa 54. Statistika daje vtis, kot bi trije poletni meseci tekmovali v številu vročih dni: junija jih je bilo 9, julija 14 in avgusta 16. Zanimivo je, da je bil najbolj vroč dan v Ljubljani tako kot lani v zadnji dekadi avgusta in tudi poletja, natančneje 22. avgusta, ko so namerili 37,1 stopinje Celzija. Sicer pa bosta menda vroči tudi jesen in morebiti celo zima, saj so se po zadnjih objavah v domačih medijih sindikati v tem delu leta nehali ukvarjati z ozimnico…