Tega zakona ni mogoče podpreti, ker ne prinaša denarnega nadomestila v času bolezni, ne prinaša povrnjenih stroškov prevoza, ne prinaša plačane malice, ne prinaša plačanega dopusta, ne prinaša odpovednega roka, ne prinaša dodatka za delovno dobo, ne prinaša odpravnine, ne prinaša denarnega nadomestila v času nege otroka, ne prinaša poštene pokojnine, ne prinaša dostojnega plačila, ne prinaša pravice do 30-minutnega odmora, ne prinaša pravice do stavke, prinaša pa zagotovo večjo bedo in revščino vseh tistih, ki bodo zaposleni v malem delu. Če je takšen zakon primeren za sprejem v državnem zboru, potem mislim, da je s tem državnim zborom in s to vlado nekaj zelo narobe," je oktobra 2010 pred "bedo" malega dela opozarjal poslanec SDS Marijan Pojbič.

Zdaj, le slabi dve leti kasneje, so v SDS povsem obrnili ploščo in se iz nasprotnikov malega dela, ki so ga pomagali zrušiti na lanskem referendumu, prelevili v njegove pobudnike. Predlog, ki ga skuša vlada uveljaviti skozi novelo zakona o urejanju trga dela, sicer predvideva, da bi lahko "začasno in občasno" delo opravljali le brezposelni in upokojenci, ne pa tudi študentje, pri čemer pa tudi ta nekoliko spremenjena različica ne omogoča nobene od zgoraj navedenih pravic. Začasno delo, kakor je imenovano po novem, tako kot malo delo dopušča največ 60 ur dela na mesec in podobno najnižjo urno postavko (prej 4 evre bruto, zdaj 3,36 evra neto), tako kot je bilo predvideno že v propadlem zakonu, pa naj bi delo potekalo na osnovi napotnic.

Se vlada boji študentov?

Po zakonu o malem delu je bilo to obdavčeno s 14-odstotno davčno stopnjo, od česar bi bilo 5 odstotkov namenjenih Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije, 4 odstotke bi si razdelili Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Urad RS za mladino ter ministrstvo za delo za financiranje projektov za upokojence in brezposelne, dva odstotka bi prejelo ministrstvo za visoko šolstvo, prav tako dva odstotka pa organizacija, ki bi bila izbrana za vodenje projekta.

Novi predlog o začasnem delu predvideva dve možnosti - po prvi bi bila obremenitev enaka delu po podjemni pogodbi, pri kateri so od zaslužka odšteti normirani stroški v višini 10 odstotkov in 25-odstotna akontacija dohodnine. Po drugi pa bi delodajalci obračunavali posebno dajatev v višini 25 odstotkov, ki bi bila namenjena za opravljanje storitev začasnega dela in izvajanju aktivne politike zaposlovanja. Sredstva bi delodajalci nakazovali (po eni varianti) neposredno v proračun in (po drugi) Zavodu RS za zaposlovanje.

Čeprav ni povsem jasno, zakaj naj bi bili iz malega dela po novem izvzeti študenti, pa odgovor verjetno tiči v strahu pred ponovitvijo neredov pred poslopjem državnega zbora. Nekakšen tih dogovor med vlado in ŠOS nakazuje tudi 130. člen zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), po katerem mora ministrstvo za delo zagotoviti študentski organizaciji razliko v primeru, če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska, ki ga je ŠOS prejela v letu 2011.

Semolič vladi: Ne podcenjujte naših opozoril

Na predvideno novo uvajanje malega oziroma začasnega dela so se včeraj ostro odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Predlog se skoraj v ničemer ne razlikuje od zakona, ki so ga državljani zavrnili na referendumu. Tako kot tedaj gre za uvajanje nove oblike prekernega dela, ki bi povzročila še večji dualizem na trgu dela in pokopala pogodbe o zaposlitvi. Malo delo pomeni pot v revščino, socialno izključenost, uničevanje dostojanstva delavcev in dokončno uničenje socialne države," je dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril, da sicer ne želijo prehitevati z dogodki in groziti z referendumom, da pa vladajoče politike že zdaj opozarjajo, naj ne podcenjujejo opozoril sindikatov.

V ZSSS so kot primer pogubnih posledic malega dela izpostavili Nemčijo, kjer tako imenovani "minijob" opravlja skoraj 7 milijonov ljudi ali dobrih 17 odstotkov vseh zaposlenih, od tega več kot milijon mlajših od 25 let in 1,3 milijona starejših od 60 let. Malo delo je najbolj razširjeno v trgovini, turizmu, v zdravstvenih in socialnih storitvah ter v industriji, kjer je povprečen zaslužek v letu 2010 znašal zgolj 260 evrov. Izkušnje nemških sindikatov kažejo, da malo delo ni odskočna deska za "veliko delo", ampak začaran krog, v katerem številni zaradi nizkih zaslužkov opravljajo delo tudi pri treh, štirih delodajalcih. Da ne gre za najbolj posrečeno idejo, je ugotovil tudi Svet Evrope, ki je julija v svojih priporočilih opozoril na negativne posledice za pridobitev pokojnin in svetoval Nemčiji, naj omogoči prehod v bolj stabilne zaposlitve.

Nespretno zagovarjanje Vizjaka

Minister za delo Andrej Vizjak se je nad očitki, da nekdanji rušitelji obujajo idejo malega dela, zagovarjal precej nespretno. Zbranim novinarjem je pojasnjeval, da med propadlim zakonom in predlogom v zakonu o urejanju trga dela obstajata "dve temeljni razliki". Prva naj bi bila, da je "začasno in občasno delo" mogoče opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje, in druga (neresnična, op. p.), da naj bi šlo v novem predlogu za "bistveno" krčenje dovoljenih ur.