"Prva razlika je ta, da je začasno in občasno delo, kot ga predlagamo, možno opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. To je izjemno pomembna varovalka, kajti zavod ima pregled nad delodajalci, ve, koliko delodajalci zaposlujejo, kateri delodajalci so tisti, pri katerih res obstaja takšno začasno in občasno delo, kjer to ni substitut za resno zaposlitev," je povedal.

Ob tem je spomnil, da bi lahko po padlem zakonu o malem delu to delo posredoval kdorkoli, ne zgolj zavod, medtem ko si v sedanji vladi želijo, da se preko zavoda ustvari "neka borza začasnih in občasnih del za brezposelne in upokojence". Kot drugo razliko je izpostavil "bistveno" krčenje dovoljenih ur opravljenega malega dela, kar naj bi pomenilo, da bi bilo to delo res izjema.

Vizjak je povedal še, da bi začasna in občasna dela za brezposelne pomenila stik z delodajalci. "Tega ne smemo pozabiti. Zavod napoti brezposelno osebo k delodajalcu tudi na začasno in občasno delo. S tem delodajalec pridobi stik s tem delavcem, iz tega se lahko splete tudi delovno razmerje," je zatrdil.
Na vprašanje, ali pripravljajo tudi spremembe v smeri učinkovitejšega preprečevanja dela na črno in sive ekonomije, je odgovoril, da želijo povečati pristojnosti inšpekcije dela. Skozi zakon o delovnih razmerjih povečujejo pristojnosti inšpekcije in jih širijo tudi na carinsko službo. Ta bi tako dobila pooblastila tudi za odkrivanje dela in zaposlovanja na črno.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na današnji novinarski konferenci poudarili, da nekatera izhodišča reforme, predstavljena v javnosti, niso drugačna od zakona o malem delu, ki so ga državljani pred časom zavrnili na referendumu. Ob tem so spomnil tudi na nasprotovanje zakonu s strani tedaj največje opozicijske, danes pa največje koalicijske stranke SDS.

Izpostavili so, da bodo tovrstne rešitve, ki predvidevajo malo delo tudi za brezposelne in mlade, dokončno uničile socialno državo in da ne gre podcenjevati njihovih opozoril.