Sodeč po osnutku, ki sicer ni bi še potrjen v vladi in trenutno še prestaja medresorska usklajevanja, želi vlada v prvi fazi spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja in kasneje dvigniti tudi upokojitveno starost. Reforma bi vključevala tudi informativne individualne račune in dodatno pokojninsko zavarovanje.
65 let in 40 let delovne dobe
Nedvomno je ena glavnih novosti v osnutku zakona dejstvo, da se izenačuje upokojitvena strarost in višina pokojninske dobe za moške in ženske. Kot je zapisano v osnutku zakona ''zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.'' Minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe.
Sicer naj bi se upokojitvena starost zviševala postopoma, trajala pa naj bi vse do leta 2020.
Ženskam, ki bodo imele 20 let ali manj pokojninske dobe, se bo upokojitvena starost od leta 2013 do leta 2015 postopoma zviševala vsako leto za pol leta.
Tako za moške kot za ženske pa, ki bodo dopolnili 20 let pokojninske dobe, bo postopno zviševanje upokojitvene starosti od začetka leta 2013 do konca leta 2019 potekalo po sledečem vzorcu:
Kot navedeno zgoraj, se bo lahko upokojil kdorkoli, ki bo dopolnil 60 let starosti in imel 40 let delovne dobe. Tudi slednje določilo se bo do leta 2018 uvajalo postopoma. Za moške bo potrebnih 40 let delovne dobe, postopoma se bo dvigovala le upokojitvena starost. Od leta 2013 se bo leta 2018 vsako leto slednja dvignila za 4 mesece.
Pri ženskah pa se bo postopoma dvigovala tudi pokojninska doba – od 38 let in 4 mesece postopno na 40 let.
Motivacija z bonusi in malusi, omejitev časovnih bonusov
Predlog predvideva tudi drugačno uveljavljanja bonusov in malusov, ki naj bi, kot je navedeno v osnutku, trenutno ne opravljali svoje funkcije – spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju prezgodnjega upokojevanja.
Pokojnina bi se zavarovancu znižala za 0,3 odstotke za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo, torej 65 let. V skladu s postopno rastjo polne upokojitvene starosti, bi se tudi malusi temu prilagodili.
Predlog uvaja tudi bonuse za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20% pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, se jim bo povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino, še navaja predlog.
28 letno obdobje za odmero, možnost delne upokojitve
Predlog zakona predvideva tudi veliko spremembo v načinu odmere pokojnine. Iz sedanjih upoštevanih najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970 se bo sedaj upoštevalo kar 28 let, z možnostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let. Vlada to utemeljuje s tem, da bo tako omogočen pravičnejši način odmere pokojnine, saj zaslužki večinoma naraščajo sorazmerno z naraščanjem let delovne dobe (npr. dodatek na delovno dobo). Podaljševanje obračunskega obdobja in možnost izvzema se odvija postopoma.
Predlagani odmerni odstotek znaša 78 odstotkov – zgolj za primerjavo – zakon o pokojninski reformi, ki ga je predlagala Pahorjeva vlada in ki je padel na referendumu, je predlagal 80 odstotkov.
V osnutku je navedena tudi nove možnost delne upokojitve za vse, ne le za zaposlene v delovnem razmerju – torej tudi za samozaposlene, kmete ... Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma, navaja osnutek.
Zniževanje pokojninske starosti
Predlog predvideva tudi spremembe v zniževanju starosti na račun otrok in služenja vojaškega roka. Za vsakega otroka se zavarovancu zniža starost od 60. leta starosti dalje do največ 58 leta. Moškim se zniža starost za obdobje, enako dvem tretjinam obdobja, v katerem so služli obvezni vojaški rok, od 60. leta starosti pa največ do 58. leta.
Predlagani zakon predvideva tudi nekaj sprememb v poklicnem in dodatnem zavarovanju.
Informativni osebni računi
Poleg navedenega zviševanja upokojitvene starosti je v osnutku predviden tudi t.i. informativni osebni račun. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje vodil račun, ki bi vseboval podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih, ter o priznani delovni dobi. Posamezniku bi bil seveda omogočen vpogled v podatke, ki se o njem vodijo v matični evidenci in v informativnem osebnem računu. Račun naj bi se vzpostavil najkasneje do leta 2014.
Cilj: Povrniti pokojnini status pravice, prislužene z minulim delom
S predlogom zakona želi vlada, kot sama navaja v predlaganem osnutku ''povrniti pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, status pravice, zaslužene z minulim delom in vplačanimi prispevki v pokojninsko blagajno.''
Pokojninski sistem naj bi se očistil vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo postal preglednejši in pravičnejši. ''S tem ukrepom bo pokojninska blagajna preglednejša, kar bo vplivalo na večjo motiviranost za zavarovanje in vplačevanje prispevkov.''
Vlada navaja, da je reforma nujna, saj da zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne bo možno. ''Spremembe bodo postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Z modernizacijo pokojninskega sistema se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega pokojninskega sistema ter zagotoviti njegovo dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost ter dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam upokojencev,'' navaja osnutek, ki ga je uspel pridobiti Dnevnik.
Višina pokojnine naj bil bila v čim večji meri odvisna od višine vplačanih prispevkov. Preglednost sistema je v tem, da je posameznik skozi svoje aktivno obdobje natančno obveščen o višini vplačanih prispevkov ter tudi o višini pokojnine, ki jo lahko pričakuje iz obveznega pokojninskega zavarovanj. Temeljna namena predloga zakona naj bi bila zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema.
O reformah pravkar na vladi razpravljajo predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin O tem več lahko preberete tukaj:
