Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andrej Zorko je opozoril, da predlagana reforma trga dela, kot je mogoče razbrati iz izjav politikov in zapisov v medijih, znova oživlja idejo o malem delu, ki naj bi ga lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni.

Ocenil je, da izhodišča reforme, predstavljena v javnosti, niso drugačna od zakona o malem delu, ki so ga državljani pred časom zavrnili na referendumu. Ob tem je spomnil tudi na nasprotovanje zakonu s strani tedaj največje opozicijske, danes pa največje koalicijske stranke.

Poslanec SDS Marijan Pojbič je konec leta 2010 menil, da je zakon eden najslabših v zadnjem času. Tega zakona ni mogoče podpreti, ker ne prinaša denarnega nadomestila v času bolezni, povrnjenih stroškov prevoza, plačane malice, plačanega dopusta, odpovednega roka, dodatka za delovno dobo, odpravnine, poštene pokojnine, dostojnega plačila, pravice do 30-minutnega odmora, temveč večjo bedo in revščino, je tedaj dejal Pojbič. Poslanec je bil kritičen tudi, ker zakon ni imel podpore socialnih partnerjev in drugih skupin, so pojasnili v ZSSS.

Ti argumenti po Zorkovih beseda še vedno veljajo. "Pričakujemo, da bo stališče enako in da bodo v ospredju ljudje," je pozval vlado. Izpostavil je tudi, da je malo delo, ki spodbuja dualizem, v nasprotju z željo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da z reformo trga dela zmanjša segmentacijo na trgu dela.

V tej luči je poudaril še, da malo delo vodi v revščino, socialno izključenost, uničevanje dostojanstva delavcev in dokončno uničenje socialne države. "Malo delo ubija in pomeni pogreb pogodb o zaposlitvi," je zatrdil.

V ZSSS sicer ne nasprotujejo temu, da bi malo delo opravljali upokojenci, skrbi pa jih za brezposelne in mlade. "Brezposelni potrebujejo redno, stabilno zaposlitev," je dejal Zorko. Potrebujejo možnost najema posojila, pogoje za življenje, je dodal.

Da rešitve, ki predvidevajo dohodek, omejen na 200 evrov mesečno, spominjajo na zavrnjeni zakon o malem delu, se je strinjala tudi sekretarka sindikata Mladi plus pri ZSSS Dalia Cerovšek. To ni ne rešitev za mlade, je navedla in izpostavila slab položaj mladih na trgu dela.

Refroma mora po njenem mnenju mladim zagotoviti več in bolj varne zaposlitve. Ob tem se je zavzela za plačana pripravništva, začetek postopka pripravljanja strategije o zaposlovanju mladih in vključitev njihovih predstavnikov vanj ter premislek o francoski medgeneracijski pogodbi, po kateri delodajalec zaposli mladega, starega do 30 let, starejšega delavca pa ne odpusti, temveč izkoristi kot učitelja mlademu. Država delodajalcu v zameno za to za pet let oprosti plačevanje prispevkov.

Prvi mož ZSSS Dušan Semolič verjame, da bi sistem malega dela povzročil, da bi ideja zaposlovanja za nedoločen čas "dobesedno ugasnila". Delodajalci bodo po njegovih besedah raje zaposlovali "male delavce" kot sklepali pogodbe o zaposlitvi, saj bo to zanje ceneje.

Semolič je opozoril tudi na negativne izkušnje z malim delom v drugih državah. Prizadete naj bi bile zlasti ženske, tisti, ki vstopijo v malo delo, pa naj bi v njem tudi ostali. Poleg tega je malo delo krinka za črno delo, je posvaril. Oster je bil še, ker naj bi želela vlada na ta način zniževati stopnjo brezposelnosti.

Po besedah predsednika ZSSS sicer ne želijo prehitevati z dogodki in takoj groziti z referendumom, vladajoče politike pa vendarle opozarjajo, naj ne podcenjujejo opozoril sindikatov in naj se spomnijo svojih argumentov, uporabljenih zoper malo delo pred dvema letoma.