Čeprav bodo dopolnili minimalno starost (od 47,5 naprej za moške in od 44 za ženske) in hkrati imeli dovolj delovne dobe (40 let za moške in 38 let za ženske), pa (še) ne bodo pridobili pravice do poklicne pokojnine, vsaj ne tiste obljubljene. Da bi v vmesnem obdobju do starostne upokojitve iz sklada SODPZ prejemali povsem enako pokojnino, kot bi jo nato iz Zpiza do konca življenja, potrebujejo zadostno količino sredstev na osebnem računu. Tu pa se lahko hitro zalomi. Nekaterim so namreč delodajalci (ministrstva, Premogovnik Velenje, Slovenske železnice...) od leta 2010 večino obdobja vplačevali premije po prenizkih prispevnih stopnjah.
Kot nam je pojasnila Anja Strojin Štampar, članica uprave Kada, ki mu je ministrstvo za delo zaupalo upravljanje tega zaprtega sklada, so pred leti analizirali podatke in ugotovili, da bi lahko nekaterim zaposlenim z beneficirano delovno dobo dejansko zmanjkalo sredstev in se (še) ne bi smeli poklicno upokojiti, in sicer so se prepočasi zbirala sredstva pri tistih, ki so imeli prispevne stopnje nižje od 10 odstotkov. Zbudila se je tako šele vlada Boruta Pahorja, ki je z junijem 2006 za vsa »težka in zdravju škodljiva« delovna mesta uvedla enako, 10,55-odstotno stopnjo (pred tem najnižja 4,2 odstotka), vendar je bilo takrat že prepozno.
Manjka dobrih deset milijonov evrov
Koliko sredstev »manjka« na računih zavarovancev SODPZ, službe na Kadu ne vedo natančno, vsaj dokler ne dobijo konkretnih podatkov Zpiza, na podlagi katerih preverijo, ali nekdo (že) izpolnjuje pogoje. Neuradno ta številka presega deset milijonov evrov in s tem predstavlja »le« nekaj odstotkov vsega premoženja, ki ga upravlja sklad. Kot je razvidno iz njegovega zadnjega poročila, je imel decembra lani natanko 3397 članov, starih od 51 do 60 let, po trenutni vrednosti enote premoženja pa je bilo na njihovih računih približno 30 milijonov evrov. To pomeni, da ima vsak od njih povprečno nekaj manj kot 9000 evrov in bi jim lahko manjkalo tudi več sto evrov. Krivda za nastali položaj pa ni v celoti na ministrstvu, ki je edino pristojno za spreminjanje prispevnih stopenj, ampak tudi na (nekdanjem) vodstvu Kada. SODPZ je namreč, tako kot njegova »sestrska« sklada ZVPSJU (javni uslužbenci) in KVPS, ki sta bila prenesena na Modro zavarovalnico, tudi v obdobju visoke rasti delniških trgov ustvaril pičel donos, povsem neprimerljiv z domačo konkurenco.
Za boljšo sliko. Konec marca 2008, tik po začetku turbulentnih dogajanj na finančnih trgih, je SODPZ kot eden redkih beležil negativni enoletni donos, na ravni treh let pa je bila njegova uspešnost katastrofalna. Medtem ko so drugi skladi premoženje v povprečju oplemenitili za pet odstotkov, se je lahko Kadov sklad pohvalil, da mu je od marca 2005 uspelo ustvariti le dvoodstotni donos na leto. Takrat je Kad vodil Tomaž Toplak, dokler ga ni decembra 2008 po zamenjavi vlade nasledil Borut Jamnik. V zadnjih treh letih je slika ravno obrnjena, saj Kad po donosnosti prekaša vse sklade.
Zamudili s popravki zakonov
Če bodo nekateri zavarovanci – denimo piloti, ki jim je delodajalec plačeval premije po najvišji prispevni stopnji (12,6 odstotka) – ob dopolnitvi delovne dobe in ustrezne starosti najverjetneje brez težav pridobili pravico do poklicne pokojnine, pa je pri drugih poklicih drugače, zlasti pri tistih, ki so imeli nižje stopnje. Tem ostaneta dve možnosti: ali potrpijo še toliko časa, dokler ne zberejo dovolj sredstev, ali pa se zadovoljijo z znižano dodatno pokojnino. Seveda se lahko zavarovanec tudi odreče pravici do poklicne pokojnine in sredstva dvigne šele ob upokojitvi.
Ker je država zamudila s popravki zakonodaje, se je v zadnjem času sicer pojavila ideja, da bi za naslednjih nekaj (pet) let določili prehodno obdobje, med katerim bi zagotovili vzajemnost in bi primanjkljaj pokrival državni proračun. Sindikati naj bi bili celo za predlog, da SODPZ prevzame novi slovenski državni holding (SDH), ki bi jamčil za obveznosti sklada. Tu pa nastane problem. Zavarovanci so upravičeni le do sredstev na svojih osebnih računih, Kad pa jim jamči le za vsakoletni zajamčeni donos, ki se giblje v odvisnosti od vrednosti slovenske državne obveznice. »Do sprememb bo prišlo le z novo pokojninsko reformo,« pa je vsakršne enostavne rešitve zavrnila Strojin-Štamparjeva.
