Že naslednji dan, ko bosta vladi potrdili rešitev strokovnjakov, lahko začnemo postopek ratifikacije, je po srečanju s Pusićevo na Bledu ob robu strateškega foruma dejal Erjavec, Pusićeva pa je rekla, da si želi, da bi se to zgodilo čim prej, bilo pa bi tudi pozitivno sporočilo javnosti, če Slovenija ne bi bila zadnja pri ratifikaciji.
Strokovnjaka, slovenski France Arhar in hrvaški Zdravko Rogić, sta se prvič sestala prejšnji teden na Otočcu, njuno naslednje srečanje pa bo, kot je danes napovedal Erjavec, 18. septembra v Zagrebu.
Ministra sta danes ugotovila, da je bil glede LB od njunega zadnjega srečanja v Dubrovniku, ko sta se dogovorila za imenovanje strokovnjakov, storjen napredek.
Tega sicer še ni mogoče reči z gotovostjo, a vsi pokazatelji govorijo v prid temu, da je mogoče najti rešitev, ki bo zmagovalna za obe strani, je dejala Pusićeva in dodala, da se zdi, da bosta Arhar in Rogić kmalu predstavila predloge rešitev. Kot je dejala, pogovori ekspertov "kažejo pozitivne simptome".
"Pogovori gredo v pravo smer, potrebna sta dialog in iskanje za obe strani sprejemljive rešitve," pa je dejal Erjavec, ki po pogovoru z Arharjem meni, da so dobre možnosti, da eksperta, ki dobro poznata zgodovino reševanja vprašanja, pripravita rešitev, ki bo sprejemljiva tako za Ljubljano kot za Zagreb.
Odgovornost Slovenije in Hrvaške se ne konča na njunih mejah
Na novinarsko vprašanje, kaj se dogaja s pooblastili hrvaške vlade dvema komercialnima bankama za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, sta ministra odgovorila, da o tem konkretno nista govorila, saj je to vprašanje za strokovnjaka.
Vodji diplomacij Slovenije in Hrvaške sta danes na Bledu govorila tudi o razmerah v regiji ter izrazila prepričanje, da bi državi morali prevzeti več skupne odgovornosti. Kot je poudaril Erjavec, lahko Slovenija in Hrvaška s svojimi izkušnjami pomagata državam Zahodnega Balkana, ki imajo evroatlantske aspiracije.
Pusićeva pa je poudarila, da je evropsko partnerstvo Slovenije in Hrvaške bolj dolgoročno od vsega drugega. "Smo v položaju in pred nalogo, da prevzamemo odgovornost za regijo," je dejala. Kot je opozorila, se odgovornost Slovenije in Hrvaške ne konča na njunih mejah, temveč je v njunem interesu, da se razmere v regiji stabilizirajo.
Sredi julija je hrvaško sodišče zavrnilo eno izmed šestnajstih tožb, ki sta jih Privredna banka Zagreb in Zagrebška banka vložili proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki. Slovenija tem tožbam namreč nasprotuje in trdi, da vprašanje sodi v okvir pogajanj o nasledstvu. Slednji izrecno določa, da se o jamstvih za devizne vloge v nekdanji SFRJ začnejo pogajanja pod okriljem Banke za mednarodne poravnave, je v članku V Zagrebu padla tožba proti LB in NLB pojasnil Andrej Brstovšek.
