"Za uspeh na tekmovanju je pomembnih več dejavnikov, tudi sreča pri žrebu odmerjene obdelovalne površine, predvsem pa znanje, izkušnje, dober traktor in zlasti kakovosten in dobro nabrušen plug," nas je podučil Franc Kavšek iz Ivančne Gorice. Kot nam je povedal, večina resnih oračev pri nas uporablja tekmovalne pluge neke norveške multinacionalke.

"Boste videli, tisti s plugi drugih znamk nimajo nobenih možnosti za visoke uvrstitve," je še pribil Kavšek, ki gotovo ve, kaj je kakovostno oranje, saj je pred leti tudi sam že osvojil naslov državnega prvaka. Tako on kot ostali, s katerimi smo govorili, plug omenjenega proizvajalca uporablja samo za tekmovanja, za običajno delo na polju ga je škoda, ker je predrag, da bi ga prehitro iztrošili. Zanj je treba odšteti čez 8000 evrov.

Na traktorju se dobro znajdejo tudi punce

V oranju strnišča se je pomerilo tudi 14 dijakov srednjih kmetijskih šol. "Danes bom skušal pokazati, kaj so me v šoli naučili, pa tudi sicer se na traktorju dobro znajdem. Pravi užitek je gledati obračanje brazd," nam je zaupal 17-letni Aleksander Belšak s ptujske srednje biotehniške šole, ki je prvič prijel za volan najpomembnejšega kmetijskega stroja že pri 12 letih. Na strnišču se je pred pogledi strogih sodnikov in mentorja očeta trudila čim lepše brazde urezati tudi učenka 3. letnika srednje biotehniške šole Strahinj pri Naklem Manca Zaverl, ki tako po izbiri šole kot po tekmovalnosti nadaljuje družinsko tradicijo. V isto šolo sta hodila tudi njena sestra Jerca, ki se je včeraj in danes pomerila v močni konkurenci odraslih oračev, ter brat Janez, pred desetletji je tekmoval tudi oče Janez.

Na Irskem orače gledalo 100.000 ljudi

"Smisel in cilj takih tekmovanj je dvig kakovosti tega osnovnega kmetijskega opravila. Oranje pomeni klic k bolj ekološkemu delu, saj nas zaradi splošne globalizacije postaja že strah, kaj bomo jutri jedli. Z dobrimi tekmovalci želimo to delo približati širši javnosti, zlasti porabnikom, medijem in navsezadnje tudi politikom. Ti se njivam, blatu in zemlji preveč izogibajo," je lepo misel utrnil vodja stroke tekmovanja Tone Hrovat iz novomeškega centra biotehnike in turizma Grm, tudi mednarodni sodnik oranja.

Dodal je še, da takšna tekmovanja na tujem izzovejo veliko zanimanje javnosti. Pred leti si je svetovno prvenstvo na Irskem ogledalo čez 100.000 gledalcev. Na svetovnih tekmovanjih znajo tudi naši orači pokazati, da je Slovenija tudi kmetijska dežela. Na zadnjih tekmovanjih sta se naša prekaljena orača Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu ter Tone Filak iz Gribelj v Beli krajini priključila ožjemu svetovnemu vrhu, veliko obeta tudi mladi Matej Kostevc z Malega Vrha pri Brežicah.