Za progo v Bratislavi ste dejali, da od nekdaj sodi med vaše najbolj priljubljene. Zakaj vam je tako všeč?

Že na treningih na progi v Bratislavi izredno uživam, zato je potem tudi lažje na tekmi. Tacen in Bratislava sta moji najljubši progi, na katerih sem dosegel tudi najboljše rezultate.

Po dvojni operaciji hrbta ste znova med najboljšimi. Ste zaradi zdravstvenih težav in dolgotrajnega okrevanja vmes kdaj pomislili, da bi predčasno končali kariero?

Ne. Je pa težko priti nazaj. Letos je bilo vloženega veliko truda in energije, da sem se vrnil. Predvsem po prvem delu svetovnega pokala sem se zamislil, kakšna pot me še čaka. Šel sem tudi v to, da sem zamenjal čoln, veslo pa je še v izdelavi oziroma ga moram še testirati. Pred zadnjimi tekmami v svetovnem pokalu sem si zadal, da bi v naslednjem štiriletnem ciklusu naredil najboljše možne rezultate, zato sem temu podredil vse. Kot kaže, sem šel na zelo dobro pot, saj sem stopnjeval formo in se pobral. Na začetku sezone mi je manjkalo par mesecev treninga, kar sem zelo pogrešal. Sedaj ko sem se vrnil, se znova dobro počutim v čolnu in sem znova začel uživati tudi na treningih. Kot kaže, potem pridejo tudi rezultati nazaj.

Na sredi sezone ste ostali brez trenerja Andreja Nolimala. Ste že našli ustrezno zamenjavo?

Ne, za zdaj še ne. Počakati moram na čas po sezoni in videti, ali bo reprezentanca na kakršen koli način spremenila način dela. Predvsem pa si moram najti ekipo za naslednja štiri leta, da bomo dobro funkcionirali, si zastavili visoke cilje in začeli trdo delati. Pokazal sem, da sem prišel nazaj med najboljše, sedaj pa želim dobro trenirati in konstantno dosegati vrhunske rezultate. Za to pa potrebuješ dobro utečeno ekipo in upam, da se bo to vprašanje kmalu rešilo.

Olimpijske igre v Londonu so bile vaš cilj, a ste jih spremljali le po televiziji. Se je bilo težko sprijazniti z vlogo gledalca in ne tekmovalca?

S tem sem se moral sprijazniti že lani po svetovnem prvenstvu. Sprva je bilo težko, potem pa se zaveš, kakšna so pravila. Peter Kauzer je bil na svetovnem prvenstvu boljši, postal prvak in nato nimaš drugega kot čestitati ter si postaviti nove cilje.

Verjetno bo eden od glavnih nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Braziliji?

Zadnji cilj štiriletnega ciklusa je nastop na olimpijskih igrah v Braziliji. Me pa pred tem čaka še veliko tekem svetovnega in evropskega prvenstva ter svetovnega pokala. Povsod bom poskušal biti čim boljši, se nato dobro pripraviti in izboriti mesto, ki pripada Sloveniji, ter oditi na olimpijske igre. Že od otroštva sanjam o olimpijskih igrah in dobrem olimpijskem nastopu. Če mi London ni bil usojen, upam, da bo Rio de Janiero moj srečni kraj. Je pa težko, saj ima Slovenija veliko dobrih kajakašev in bo konkurenca velika.

Ena od vaših strasti so potovanja. Kam vas bo zanesla pot, sedaj ko je sezone konec?

Najprej grem očetu pomagat zgradit škarpo pri počitniški hišici, nato pa bom novembra po vsej verjetnosti obiskal prijatelja v New Yorku.

Nekoč ste dejali, da če bi imeli denar, bi si okoli hiše zgradili kajakaško progo. Še sanjate o čem podobnem?

Bilo bi super se zjutraj po zajtrku nemudoma usesti v čoln in odvoziti dobro vožnjo (smeh). Za zdaj pa ostaja upanje, da bodo progo v Tacnu dobro uredili in da bomo še dolgo časa lahko trenirali in tekmovali tam. Doma imeti progo pa so zgolj sanje, ki bodo po vsej verjetnosti ostale neuresničene.