Pa občine res skrbijo za vrtce, šole, zdravstvene domove? Ne prav samostojno. Vse to urejajo državni predpisi, občine jih samo bolj ali manj uspešno izvajajo. Ali občine skrbijo za pločnike, vodovod in kanalizacijo? Skrbijo. A ne same. Za vsak pločnik morajo vprašati katero od ministrstev. Občine nimajo več denarja niti za razbohotene občinske uprave, kaj šele za velike milijonske investicije v kanalizacijo. Za vse to potrebujejo najmanj evropski denar, če ne državne subvencije. In ker je treba za pridobitev le-tega pripraviti izvrstne projekte, najemajo zunanje svetovalce in posebne agencije. Ko je treba braniti občinsko premoženje in se pravdati za občinske zadeve, najemajo zunanje pravnike. Samo v Mestni občini Kranj pogodbeni odvetnik na mesec "potegne" pet tisoč evrov za svetovanje, vsega skupaj pa je po podatkih protikorupcijskega Supervizorja od svoje občine dobil že skoraj 800.000 evrov.

Občine oziroma občinske uprave bi morale biti tudi servis za občane. Pa so res? Vprašajte se, kolikokrat ste v zadnjih desetih letih potrebovali občinskega uradnika in kolikokrat državno ustanovo in kolikokrat ste vse potrebno urejali kar elektronsko od doma. Ali si slovenske občine res zaslužijo neverjetnih 300 milijonov evrov na leto, kolikor stane 210 županov, 278 podžupanov, 3377 občinskih svetnikov in skoraj pet tisoč občinskih uslužbencev? Ti v povprečju stanejo vsakega občana štiri evre na mesec. Najmanj v Šenčurju, ki velja za eno najbolj urejenih občin, največ v Kostelu, kjer je ta številka prav neverjetnih 32 evrov na mesec!

Nepotizma in koristoljubja je v slovenskih občinah vsaj toliko kot na ravni države in vprašanje je, ali so se "mali" učili od "velikih" ali pa je bilo kar obratno. Zdi se, da lokalno samoupravo potrebujemo zato, da imajo od nje koristi županovi sorodniki, ki dobivajo občinske službe in posle, in strankarski veljaki raznih občinskih koalicij, ki dobivajo službe v javnih ustanovah. V Kranju so v kratkem času odlične službe v komunalnem podjetju dobili trije svetniki iz vrst županove koalicije.

Že res, da občine morajo in tudi skrbijo za investicije v pločnike, vodovod in športne dvorane, ampak zakaj mora vedno ostati grenak priokus, da se za ogromno investicij odločajo le zato, da se zagotovi posel "domačim" podjetjem, tistim, ki odločajo, pa bogate provizije.

Kljub vsem pomislekom pa je treba poudariti, da brez lokalne samouprave, kakršno poznamo pri nas, ne bi bilo tako zgledno urejenih občin od, če želite, Destrnika prek Jezerskega, Cerkelj, "najcenejšega" Šenčurja do Gorenje vasi. In še veliko bi jih lahko našteli. Ti svetli zgledi kažejo na to, da bo lokalna samouprava učinkovita in smiselna takrat, ko bodo lokalni veljaki resnično delali za lokalno prebivalstvo in ne za svoje bratrance in strankarske kolege. Fino pa bi bilo, če bi bili za zgled državni veljaki. Dokler pa bo princip "prinesi okrog državo, kjer le moreš" glavno gonilo slovenske politike, tudi na občinskih ravneh ne bo nič drugače.

In še nekaj za konec. Predsednika države je, sicer težko, pa vendarle mogoče odstaviti. Tudi s poslanci bi šlo, da o ministrih ne govorimo. Župani so nedotakljivi. Nič jim ne morejo sodišča, protikorupcijska komisija, revizije računskega sodišča. Le vsaka štiri leta jih lahko zamenjajo občani.