Da je imel opozicijski poslanec, ko je trdil, da vlada zadržuje denar za občine, vsaj deloma prav, dokazuje tudi poletno poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna, v katerem vlada navaja, da je občinam za investicije v prvi polovici leta nakazala le 23 odstotkov od skoraj 240 milijonov evrov predvidenega državnega denarja.
Majhne občine državo veliko stanejo
Po podatkih agencije Ajpes je bilo junija letos v občinah zaposlenih 4819 ljudi - za primerjavo, v ožji državni upravi je zaposlenih 15.673 ljudi - in za njihove plače so občinske blagajne porabile 8,4 milijona evrov. Po podatkih ministrstva za finance so lani za plače županov in podžupanov porabili 7,8 milijona evrov, za plače občinskih uprav pa 123 milijonov evrov. V državnem proračunu je letos za plače v celotnem javnem sektorju - za okoli 162.000 zaposlenih - predvidenih 955 milijonov evrov. Še najbližja primerjava z občinskimi upravami so plače v upravnih enotah. Junija so tam za plače 2414 zaposlenih namenili 3,7 milijona evrov. Na leto torej nekaj manj kot 45 milijonov evrov. Izračun pokaže, da so plače v občinskih upravah v povprečju občutno višje od tistih v upravnih enotah. V občinah je povprečna plača junija znašala 1743 evrov, v upravnih enotah pa 1541 evrov.
V povprečju vsakega prebivalca Slovenije občinski uradniki stanejo po štiri evre na mesec. Najbolj varčni so na Gorenjskem. Tako v občini Šenčur za občinsko upravo na prebivalca na mesec porabijo samo 1,8 evra. Na drugi strani je primer razkošja obmejna občina Kostel, ki ima za 651 prebivalcev občinsko upravo s 16 zaposlenimi. Plače uradništva vsakega prebivalca te miniobčine torej stanejo 32 evrov na mesec. Pomislite, navajajo v združbi, ki se ukvarja z lokalno samoupravo Zlati kamen, da bi morala štiričlanska družina iz svojega žepa za plače uradnikov na leto plačati 1500 evrov. A vsaj del stroškov poravna država. Podobno kot tudi pri večini drugih majhnih občin z manj kot 2000 prebivalci, kjer so stroški na prebivalca za polovico višji kot v večjih občinah.
Strategija razvoja lokalne samouprave šele leta 2015
Resnejše kritike, da je lokalna samouprava, zlasti kar zadeva veliko število majhnih in finančno nezadostnih občin, ki bi brez pomoči države pri priči bankrotirale, ušla iz predvidenih tirnic, so se pojavile šele v zadnjem času. Zdaj večinoma vsi že priznavajo, da razlog za to tiči v zakonu o financiranju občin, katerega glavno načelo je, da denar, ki občini zmanjka za njene potrebe, doda država iz proračuna. Zakon so res večkrat spreminjali, toda "županska stranka" v parlamentu je vedno uspela preprečiti vse poskuse, da bi tudi z drugačnimi pravili financiranja množico majhnih občin prisilili k združevanju, kar bi stroške lokalne samouprave zagotovo zmanjšalo. Tudi pod novo vlado Janeza Janše se ni nič zgodilo. Še več, tudi za razvoj lokalne samouprave zadolženi minister profesor Senko Pličanič napoveduje, da bo novo strategijo o tem, kaj in kako z občinami, pripravil šele enkrat marca 2015. Iz ministrstva za finance pa sporočajo, da so bile spremembe občinskega finančnega zakona potrebne, a jih mora pripraviti minister Pličanič.
Vsaj skozi finančna in proračunska očala gledano v občinah ni krize in potrebe po varčevanju. Razvpiti "varčevalni" ZUJF je občinam sicer vzel približno 12 milijonov evrov: za 6,5 milijona evrov manj bodo dobile dohodnine - zdaj jim pripada 54 odstotkov pobrane dohodnine na njihovem območju, kar za letos pomeni 1 milijardo in 133 milijonov evrov - 5,5 milijona evrov manj pa na račun tako imenovane finančne izravnave. A je ZUJF na drugi strani nekoliko znižal stroške, kajti tudi v občinah je plače znižal za osem odstotkov. Z znižanjem plač in potnih stroškov, dnevnic se omenjena omejitev ZUJF v občinskih bilancah ne bi smela bistveno poznati.
