Predsednik je opozoril, da je Evropa sredi težkih pogovorov o svoji prihodnosti in identiteti ter ne more igrati vloge, ki bi jo sicer imela glede na svoj potencial in zgodovino. Poudaril je, da so potrebne nove rešitve, pri čemer sam ne verjame, da je v tem trenutku evropska federacija realna opcija, temveč je bolj obetavna pot reševanje težav.

Kot je opozoril Türk, se tudi Slovenija sooča s težavami, pri čemer so mnoge enake kot tiste, ki sicer pestijo območje evra. Glede slednjega meni, da se mora razvijati, da je potrebna najprej bančna in nato fiskalna unija.

Drugi pogoj za večjo vlogo EU je, da mora prenehati pridigati drugim, je dejal predsednik. Pojasnil je, da EU pogosto deli recepte drugim, kar ni vedno dobro sprejeto. Kot je poudaril, bi morala unija na novo preučiti prioritete na področju človekovih pravic, saj se v globalnem svetu pogosto znajde v manjšini.

Tretji pogoj pa je po Türkovih besedah ponoven razmislek o tem, ali so strateške prioritete v pravi hierarhiji. Opozoril je, da način delovanja EU ni proaktiven ali strateško premišljen. Prva naloga mora biti vzhodna soseščina, s katero se mora sodelovanje okrepiti, je dejal.

Predsednik je še opozoril, da multipolarni svet ne sme pozabiti lekcij iz preteklosti, zato se ne gre zanašati le na moč, ampak tudi na pravila in pri oblikovanju teh bo morala vlogo odigrati tudi EU.