Pri iskanju rešitev za izhod iz krize in obnovitve gospodarske rasti je treba gledati tudi na kakovost teh rešitev. Potrebujemo strukturne reforme, družbene reforme in "zelene" reforme, je v okviru razprave "Evropa in novi svetovni red" opozoril generalni sekretar Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria, podprl pa ga je tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Kot je opozoril Gurria, se nobene od teh dimenzij ne sme zapostavljati; še posebej ne razvoja zelenih tehnologij, ki, kot je dejal, niso skregane z gospodarsko rastjo, ampak prej obratno, ravno pospešujejo rast.

Seveda pa so potrebne reforme na fiskalnem področju, reforme pokojninskega sistema in podobno. Potrebno je reševati težave brezposelnih. "Slovenija tu ni izjema. Male države se morajo pri tem še bolj potruditi," je opozoril Gurria. "Ohranite smer, izvajajte reforme, nismo še na koncu," je pozval.

S tem, da bodo morale biti v prihodnosti države bolj partnerji kot pa konkurenti se je strinjal tudi komisar Potočnik. Kot je opozoril, bosta novo paradigmo v svetu narekovala rast prebivalstva v svetu, ki bo leta 2050 doseglo že devet milijard, in rastoče potrebe teh ljudi. Rešitve pa vidi predvsem v oblikovanju sistema, ki bo bolj učinkovit pri rabi virov, kar pomeni večjo uporabo zelenih tehnologij.

Chakrabarti je prepričan, da lahko Slovenija težave reši sama

Slovenija je v minulih 20 letih dosegla veliko, zdaj pa je ključno, da se vrne na pot blaginje, je v pogovoru danes na Bledu dejal predsednik EBRD Suma Chakrabarti. Prepričan je, da lahko Slovenija težave v tem trenutku reši sama. Možnosti za investicije v Sloveniji vidi na področju bančništva, infrastrukture in energetike.

"Slovenija je dosegla veliko - ne pozabimo tega. Preveč enostavno je pozabiti napredek, ki ga je Slovenija naredila v zadnjih 20 letih, ki je bil hiter in boljši od veliko drugih držav. Ključno je, da se vrne na pot blaginje," je dejal Chakrabarti, ki je bil za predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) izvoljen maja, položaj pa je prevzel v začetku julija.

Sloveniji svetuje, naj pod nadzor spravi proračunski primanjkljaj, zniža javni dolg, izpelje strukturne reforme ter o njih doseže politično in družbeno soglasje. Meni, da se je vlada tega lotila v pravi smeri. Znižanje proračunskega primanjkljaja je bilo nujno, je povedal in spomnil, da je javni dolg Slovenije v minulih štirih letih hitro narasel z nekaj več kot 20 na skoraj 50 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "To je prehitro," je opozoril.

Erjavec opozoril na nujnost obnovitve zaupanja v Evropo

Evropa je trenutno v težkem položaju, končanje gospodarske, finančne in dolžniške krize je prioriteta, a krizno upravljanje ni dovolj, treba bo najti učinkovite rešitve, je danes v uvodnem nastopu na blejskem strateškem forumu dejal zunanji minister Karel Erjavec. Opozoril je na nujnost obnovitve zaupanja v evropski projekt.

"Resnična rešitev ni mogoča, ne da bi obnovili zaupanje ljudi v evropske institucije," je dejal minister. "Da bo šla naprej, Evropa potrebuje rast, fiskalno konsolidacijo in ne sme spregledati solidarnosti," je dodal.

Opozoril je še na to, da evropski partnerji v svetu postajajo vse vplivnejši. "Bojim se, da Evropa zamuja priložnosti. Medtem ko se bori za svoje gospodarstvo, drugi uresničujejo svoje interese drugod po svetu," je dejal Erjavec.

Zunanji minister Karl Erjavec (foto: STA)

Erjavec je danes na Bledu pred ponedeljkovim srečanjem s hrvaško kolegico Vesno Pusić zanikal, da bi Bruselj pritiskal na Slovenijo glede ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU. "Ne čutim nobenega pritiska, mislim, da so to bolj medijske zgodbe," je dejal.

Hrvaški tisk je namreč v preteklih dneh poročal, da diplomati v Bruslju nimajo več veliko potrpljenja s Slovenijo zaradi njenega pogojevanja ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU z reševanjem vprašanja dolga deviznih varčevalcev nekdanje LB. Erjavec je dejal, da je prav, da se glede LB najde rešitev, "ki bo ustrezna za obe strani", ter spomnil, da sta vladi imenovali strokovnjaka za to vprašanje, ki sta se že sestala.

Dejal je, da je za Slovenijo zlasti pomembno, da hrvaška stran spoštuje dane zaveze. "Vprašanje LB je tipično vprašanje, ki je nastalo zaradi razpada skupne države, zato je prav, da se rešuje v okviru nasledstva. Zame je nesprejemljivo, da bi se to vprašanje reševalo preko tožb pred hrvaškimi sodišči," je dodal.

Opozoril je, da bi, če bi Slovenija pred hrvaškimi sodišči tožbo izgubila, morali to poplačati iz proračuna. Spomnil je še, da tožb ne bi bilo, če ne bi hrvaško finančno ministrstvo dalo pooblastila. Nerazumljivo je - glede na to, da so bile vse tožbe za Hrvaško na vseh instancah negativne -, zakaj vztrajajo pri tožbah in ne spoštujejo danih zavez, je še dejal vodja slovenske diplomacije Erjavec in dodal, da se mu zdi ključno, da se dialog nadaljuje.

Lajčak: Ukrepi morajo imeti podporo javnosti

Kot je opozoril slovaški zunanji minister in namestnik slovaškega premiera Miroslav Lajčak, morajo imeti ukrepi, ki jih politika sprejema, podporo javnosti in morajo biti sprejeti znotraj demokratičnih procesov in institucij. "Na to se pogosto pozablja," je dejal. Je pa res, da potrebujemo odgovore na probleme, ki so se nakopičili, je še dodal.

Chakrabarti in Lajčak sta sicer opozorila tudi na probleme v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi, "v regiji, o kateri nihče ne govori". Tudi regija Zahodnega Balkana potrebuje Evropo, ki pa se že preveč ukvarja sama s sabo, je menil Lajčak.

Chakrabarti je opozoril tudi na krepitev nacionalizmov in nacionalnih interesov v gospodarstvu. A morali bi stremeti k partnerskemu odnosu in sodelovanju, je opozoril predsednik EBRD in izpostavil tudi priložnosti, ki se za Evropo odpirajo v Severni Afriki po arabskih vstajah.

Kot je menil, je za Evropo v izrazitem interesu, da ta regija raste hitreje. "Ne gre za igro ničelne vsote," je dejal.

Janša in Šušteršič s predsednikom EBRD o razvojnih ukrepih in strukturnih reformah

Premier Janez Janša se je danes skupaj z ministrom za finance Janezom Šušteršičem sestal s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj Sumom Chakrabartijem. Kot so sporočili iz kabineta premiera, je Chakrabarti pozdravil koncept vladnih ukrepov za reševanje posledic gospodarske krize ter izrazil podporo načrtovanim strukturnim reformam.

Glavnino srečanja so namenili pogovoru o gospodarskih razmerah v Sloveniji, razvojnim ukrepom in strukturnim reformam, ki jih pripravlja slovenska vlada. Pri tem je Janša poudaril, da je hiter sprejem reform za Slovenijo izjemnega pomena, vlada pa si bo prizadevala za doseganje najširšega soglasja, so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Predsednik EBRD Chakrabarti pa je pozdravil koncept ukrepov, ki jih je vlada že sprejela za reševanje posledic gospodarske in finančne krize ter izrazil podporo strukturnim reformam in ukrepom, ki jih še načrtuje, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

(Foto: Luka Cjuha)

Prišlo pa naj bi tudi do manjšega incidenta. Kot je na omrežju Twitter zapisala evropska poslanka Tanja Fajon, je ob začetku razprave z naslovom Evropa in arabske revolucije, nekdo v publiki, ki naj bi bil sirski bivši zapornik, glasno okrcal enega izmed panelistov. Dejal je, da je njegov oče ubil 40 tisoč ljudi in da je sramota, ker sedi v panelu. Kdo je bila ta oseba, ali na koga točno se je hudila, ni znano.

Med gosti tudi sorodnik Asada

Sledil bo panel o posledicah gospodarske in finančne krize, kjer bo v ospredju namestnik generalnega direktorja WTO Alejandro Jara. Zadnji današnji panel pa bo namenjen razpravi o revolucijah v arabskem svetu, predvsem o krizi v Siriji.

Na tem panelu bo nastopil tudi predstavnik sirske opozicije Ribal al Asad, sicer sorodnik sirskega predsednika Bašarja al Asada, izpostaviti pa velja še palestinskega zunanjega ministra Rijada al Malkija in njegovega jordanskega kolega Naserja Džudeha.