Na ljubljanski mestni občini so povedali, da jih je Grep 22. avgusta zaprosil za še eno podaljšanje roka, ker naj bi se družba še vedno pogajala z bankami kreditodajalkami. Čeprav je mesto v preteklosti do Grepa pokazalo veliko razumevanja s tremi predhodnimi aneksi za podaljšanje roka, pa je ljubljanski župan Zoran Janković tokrat očitno izgubil potrpljenje, saj so prošnjo gladko zavrnili, ker Grep ni imel zagotovila bank, da bodo projekt financirale naprej.
Ogrin sredi zoprnih sestankov
Ko smo želeli pri direktorjih Grepa Zlatku Sraki in Urošu Ogrinu preveriti, kaj bodo storiti zdaj, konkretnih odgovorov nismo dobili. Sraka je zgolj dejal, da so sredi intenzivnih dogovarjanj, vendar ni dejal niti, s kom se dogovarjajo, niti, o čem teče beseda. Ogrina smo priklicali, kot je sam dejal, sredi "zoprnih sestankov". Prosil nas je, naj ga pokličemo pozneje, a se takrat na naše klice ni odzval.
Ker občina Grepu ne želi podaljšati pogodbe, lahko zasebnemu partnerju zdaj zaračunava pogodbeno kazen, ki znaša 62.500 evrov na dan do najvišje skupne pogodbene kazni 25 milijonov evrov. Zaradi zamude lahko tudi razdre pogodbo in se del loti sama, stroške v višini nekaj manj kot 8 milijonov evrov pa terja od Grepa.
Na vprašanja, kaj od tega bodo storili, so na občini odgovorili le, da bodo ravnali v skladu s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Zagotovili so, da bodo v vsakem primeru uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov, in pojasnili, da so vsi trije prvotni pogodbeni partnerji, torej Gradis, Energoplan in Merkur, po pogodbi odgovorni izpolniti obveznosti Grepa, če jih zadnji ne bo zmogel sam. Vendar je to slaba tolažba za mestno občino, saj sta Gradis in Energoplan kot največja družbenika že nekaj mesecev v postopku prisilne poravnave.
Grep ni dobil dodatnega denarja
Kljub pomanjkanju uradnih informacij je že dalj časa jasno, da nakupovalno središče in okolica športnega parka nista dokončana, ker Grepu ni uspelo pridobiti dodatnih sredstev, s katerimi bi lahko dokončal projekt. Še več, Grep ima vsaj zadnja dva meseca blokirane bančne račune, ker naj ne bi odplačeval 115 milijonov evrov vrednega kredita, ki mu ga je konzorcij bank z Novo ljubljansko banko na čelu odobril leta 2010.
Zaradi vseh teh finančnih neznank se pojavljajo vprašanja, ali se bo Grep slej ko prej znašel v postopku prisilne poravnave ali celo stečaja. Pri strokovnjakih za javno-zasebno partnerstvo smo zato preverili, kaj bi morebitni stečaj pomenil za mestno občino, ki je v projektu gradnje športnega parka Grepova javna partnerica. Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo na podlagi javnih pogodb ocenjuje, da bi stečaj zasebnega partnerja le malo prizadel občino. "Če ima mestna občina do Grepa kakšne odprte terjatve, bi v primeru stečaja zasebnika morala te terjatve prijaviti v stečajnem postopku," je povedal Ferk. Dodal je, da premoženje mestne občine v stečajni masi po njegovi oceni ne bi smelo pristati, saj je mesto že lastnik športnih objektov. To so potrdili tudi na mestni občini. Ne glede na to, da sta v tem projektu mesto in Grep partnerja, pa je Ferk prepričan, da Grepovi upniki ne bodo mogli terjati mestne občine za kakšne neporavnane dolgove, saj je Grep s pogodbo prevzel ne samo tveganje projektiranja in gradnje, temveč tudi tveganje financiranja projekta.
