Položaj Slovenije je skrajno resen

Zaostrovanje razmer tako doma kot v območju evra in otežen dostop do virov financiranja na finančnih trgih močno krhata naše gospodarstvo. Če k temu prištejemo še 0,5-odstotno znižanje četrtletnega izvoza, prvo v dveh letih, je jasno, da se gospodarstvu Slovenije ne piše nič dobrega.

"Podatki o četrtletni gospodarski rasti so pričakovani in potrjujejo spoznanje ekonomistov, da je Slovenija v depresijski spirali," pravi dr. Davorin Kračun z mariborske ekonomske fakultete. Nižajo se dohodki ljudi, zato ti trošijo manj, znižuje se zaposlenost in posledično so nižji tudi javnofinančni prihodki. Samo varčevanje, tako pravi Kračun, ne bo dovolj, to celo pospešuje depresijsko spiralo. "Konsolidacija javnih financ ni mogoča brez ustrezne porabe, brez ustrezne ravni agregatnega povpraševanja, zato moramo poskrbeti za oboje," pravi Kračun, ki pa priznava, da za pospeševanje povpraševanja v Sloveniji "konkretnih prizadevanj nismo opazili".

"Položaj je skrajno resen, Slovenija je globoko v krizi," opozarja tudi dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete in dodaja, da vlada med prebivalstvom visoka stopnja negotovosti, zato to varčuje, dela zalogo in ne troši. Masten se strinja, da bi bilo treba zagnati gospodarstvo, a opozarja, da država sredstev za financiranje takšnega zagona nima, masovnega dolžniškega financiranja ne bo, zato bi bilo treba sredstva nekje oziroma nekomu odvzeti. "Smo pripravljeni na kaj takšnega? Mislim, da ne," dodaja. "Kar zadeva javnofinančno konsolidacijo, manevrski prostor še obstaja, saj ni prišlo ne do zniževanja plač ne do odpuščanj," še pravi Masten, ki pričakuje, da bo slovensko gospodarstvo ob koncu letošnjega leta beležilo prej triodstotni padec kot 0,9-odstotnega, kot predvideva pomladanska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Ministrstvo vztraja pri zastavljenem proračunu

Navedena pričakovanja Umarja je pri pripravi rebalansa letošnjega proračuna upošteval tudi minister za finance Janez Šušteršič, ki pa vztraja, da nov rebalans proračuna ne bo potreben. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo vlada ob včeraj objavljenem podatku o padcu gospodarske rasti in vztrajanju na načrtovanih odhodkih države dosegla znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP. Optimizem ministrstva očitno sloni na lastnih podatkih o prilivih in odlivih proračuna, a že pred dnevi smo opozorili, da kaže prihodkovni strani proračuna iz meseca v mesec slabše, poleg tega pa ima vlada do konca leta na voljo zgolj še dobrih sto milijonov evrov, saj je 90 odstotkov predvidenih odhodkov že porabila.

Slovenska gospodinjstva krepko zavrla potrošnjo

Izdatkov za nakup trajnih dobrin za kar 8,4 odstotka manj - Za 22,1 odstotka manj bruto investicij

Včeraj objavljeni podatki še dodatno nakazujejo, da bo strah, ki je zavladal med prebivalstvom in h kateremu so velik del doprinesle tudi pesimistične in grozilne napovedi vlade, presegel učinke nepriljubljenih ukrepov, vsebovanih v zakonu o uravnoteženju javnih financ. Čeprav je domača potrošnja še v prvem četrtletju z odstotno rastjo pomembno pripomogla k skromni rasti gospodarstva, pa je slika v drugem četrtletju obrnjena na glavo. Najbolj namreč zbode v oči kar 6,8-odstotni padec domače potrošnje, ki je po pojasnilih Umarja "predvsem posledica zaostrenih razmer na trgu dela, občutnega poslabšanja razpoloženja potrošnikov in upada trošenja trajnih dobrin".

Krepko so potrošnjo zavrla gospodinjstva, ki so v drugem četrtletju zapravila za tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani, pri čemer ne gre prezreti zelo izrazitega, 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga. A prebivalci niso varčevali le pri kupovanju nepremičnin, avtomobilov in drugih trajnih dobrin, za 1,5 odstotka bolj varčni so bili namreč tudi pri nakupih drugih proizvodov. Poleg gospodinjstev pa so manj trošili tudi vsi preostali sektorji gospodarstva. Kar za 22,1 odstotka se je zmanjšal obseg bruto investicij, ki se je krčil dvakrat hitreje kot v prvem četrtletju. In ob vsem navedenem so se znižali še izdatki države, ki so bili predvsem zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo nižji za dva odstotka.

Gospodarstvo: razmere se zaostrujejo, odgovorov pa ni

Na Umarju sicer napovedujejo, da bo že jesenska napoved odsevala zahtevnost položaja, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo, in ravno na to napoved zdaj čaka ministrstvo za finance. Tega je padec gospodarske aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju zaskrbel, manj skrbi pa je očitno povzročil ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanu Žerjavu. Gospodarsko ministrstvo se je včeraj namreč ob vseh alarmantnih podatkih o stanju slovenskega gospodarstva odzvalo zgolj na podatek o rasti prihodov in nočitev tujih turistov v mesecu juliju. Ti so jih razveselili.

Veliko bolj so zaskrbljeni v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da se razmere zaostrujejo, "pravih odgovorov pa nam še vedno ne uspe najti, niti pripraviti, kaj šele izvajati". Vlado in državni zbor so pozvali, naj na izrednem zasedanju čim prej odkrito spregovorita o razmerah in rešitvah, "ki bodo preprečile zlom slovenskega gospodarstva".

Skrb deli tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je javnosti ob včerajšnjih slabih novicah zagotovil, da je poslovanje slovenskih bank ne glede na težke razmere stabilno. Zatrdil je, da centralna banka nadzira poslovanje bank, vse, da zagotovi njihovo stabilnost, povečanje kreditiranja, varnost vlog vlagatelj in zaupanja v bančni sistem. Glede na navedene cilje, ki jih po lastnih navedbah zasleduje Banka Slovenije, je mogoče ugotoviti, da so pri njihovem doseganju, še posebno ko gre za kreditiranje in zaupanje v sistem, vse prej kot uspešni. Ne glede na zagotovila Krajnca je hkrati jasno, da imata vsaj NKBM in Abanka, to je druga in tretja največja banka v državi, težave pri zagotavljanju nujno potrebnega kapitala. Prva je odvisna zlasti od državnih lastnikov, druga pa poleg državnih še od finančno izčrpanih zasebnih lastnikov.

K zaupanju v banke tudi zadnja akcija predsednika vlade Janeza Janše, domnevno namenjena razčiščevanju spornih poslov v bankah, verjetno ne bo prispevala, zagotovo ne toliko, kot bi prispevala težko pričakovana in že pred meseci obljubljena rešitev za sanacijo bančnih bilanc.

Janša išče krivce pri drugih

Če so gospodarstveniki skupaj z vladnimi predstavniki pred tremi leti ob začetku krize ugotavljali, da gospodarstvo zastaja zaradi omejenega kreditiranja bank, ki so jim tuje banke zaprle dotok svežih posojil, zdaj centralna banka sporoča, da je banke bolj kot omejena možnost tujega financiranja prizadelo poslabšanje poslovanja podjetij. Ob navedenem ministrstvo za finance sporoča, da je slovensko gospodarstvo odvisno od spodbud iz zunanjega okolja, ki pa so skromne. A teh še nekaj časa ne bo, kar kažejo podatki o gospodarski rasti evropskih držav v drugem četrtletju, med katerimi pa sta se slabše kot Slovenija odrezali le Portugalska in Finska.

Optimističnih napovedi ob včerajšnji objavi znižanja gospodarske rasti ni bilo mogoče zaslediti, in čeprav so kot glavni razlogi za slabo stanje v slovenskem bančništvu in gospodarstvu že leta prepoznani zunanji dejavniki, pa tudi domači veljaki optimizma ne vlivajo. Vlada stavi na vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, sprejetje kriznega proračuna za prihodnji dve leti, sanacijo bančnega sistema, preoblikovanje upravljanja državnega premoženja ter pokojninsko reformo in reformo trga dela. Medtem premier Janša, ki mu je "uspelo" v času svoje prve vlade dolg državnega proračuna povečati tudi ob rekordni 6,9-odstotni gospodarski rasti, danes meni, da so za nastali položaj krive "zamude v preteklosti, blokade v sedanjosti ter padanje bonitetnih ocen".

Razprave okoli pokojninske reforme se medtem še vedno vrtijo okoli tega, kdo natančno je kriv za njen propad v času vlade Boruta Pahorja, reforma trga dela pa se je ustavila ob odmoru za malico. Ukrepov, ki bi zagotovili takojšnje velike učinke ter morda kljub nepriljubljenosti le vlili neki optimizem, da se gradijo novi temelji, ter tako pomirili domače in tuje trge, ni.