"Letos smo načrtovali proizvodnjo 40.000 ton lastnega klinkerja in ta cilj smo že izpolnili. S tem ohranjamo tovarno v kondiciji in nadaljujemo proizvodnjo cementa v Trbovljah, a v manjši meri, večji del potrebnega klinkerja za proizvodnjo cementa pa bomo zaradi stroškovne učinkovitosti še naprej dovažali iz sestrskih cementarn iz Avstrije in Madžarske," je pojasnil Andrej Sopotnik, vodja komuniciranja v Lafargeu. Na vprašanje, kako so poslovali v prvi polovici leta, pa je odgovoril, da v skladu s poslovno politiko družbe podatkov o poslovnem izidu posameznih poslovnih enot znotraj skupine Lafarge ne posredujejo javnosti, ni pa skrivnost, da je družba v preteklih letih poslovala z izgubo. Proizvodnja cementa v Trbovljah se je namreč v zadnjih treh letih zmanjšala za polovico, kar je za sabo potegnilo izgube, ki so že konec leta 2010 znašale okoli 5 milijonov evrov in se v letu 2011 še povečevale. "V Sloveniji je od leta 2008 do 2011 promet zdrsnil za kar 60 odstotkov. Letos predvidevamo še dodatni padec v višini 10 do 15 odstotkov," je povedal Sopotnik.

Arso preverja ustreznost določanja vplivnega območja tovarne

Podjetje že ves čas težave pripisuje tudi izgubi okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig alternativnih goriv, za katerega od novembra lani poteka vnovičen postopek izdaje. "Kakršno koli podaljševanje postopka za pridobitev IPPC-dovoljenja tovarni povzroča poslovno škodo, ki, skupaj z negotovim gospodarskim okoljem, prihodnost te cementarne postavlja pod vprašaj," je iz cementarne mogoče slišati vsakič, ko je govor o pridobivanju dovoljenja. A kot kaže, tudi tokrat ne bo šlo brez zapletov.

Aktiviste Eko kroga, ki se zavzemajo proti sosežigu odpadkov v Zasavju, je namreč že pred časom spravil na noge elaborat o novo izmerjenem vplivnem območju tovarne, ki ga je Elektroinštitut Milana Vidmarja s prejšnjih 500 metrov okoli dimnika omejil zgolj na območje industrijskega obrata. To pomeni, da tovarna že čez cesto, ki vodi ob njej, nima več vpliva na okolje. "To je spet nekaj v posmeh Zasavčanov," je ogorčen Uroš Macerl, predsednik Eko kroga, ki je od Agencije RS za okolje (Arso), ki vodi postopek izdaje dovoljenja, zahteval, naj ocenijo pravilnost določanja vplivnega območja. Arso je za to pooblastil izvedenca, prim. izr. prof. dr. Ivana Eržena, dr. med., ki bo ocenil vpliv tovarne na zdravje ljudi, in meteorologa prof. dr. Jožeta Rakovca, ki bo ocenil ustreznost modeliranja kakovosti zunanjega zraka.

Macerl: Želijo se znebiti stranskih udeležencev v postopku izdaje dovoljenja

"Po prejemu izvedeniških mnenj bo sklicana ustna obravnava za predstavitev mnenj, po dokončni potrditvi elaborata o vplivnem območju pa bosta sledili priprava osnutka odločbe okoljevarstvenega dovoljenja ter javna razgrnitev vloge in osnutka odločbe," so pojasnili na Arso. Pripombe in mnenja na elaborat bodo sicer lahko podali vsi zainteresirani občani, vpliv na nadaljevanje postopka in možnost pritožbe na odločbo o (ne)izdanem okoljevarstvenem dovoljenju pa imajo lahko le stranski udeleženci v postopku, ki jih bodo določili na podlagi potrjenega vplivnega območja, so še dodali na Arso.

V Eko krogu tako upajo, da Arso ne bo prikimal meritvam Elektroinštituta Milana Vidmarja. "Mislim, da je strategija jasna. 500 metrov segajoče vplivno območje je bilo v posmeh vseh Zasavčanov, ker smo vedeli, da sega nekaj kilometrov daleč. Ampak v Lafargeu dobro vedo, da tako daleč ne more segati, ker to pomeni več strank v postopku. Če ostane meja 500 metrov, kot stranka v postopku ostane tudi Macerl, če vplivno območje še malce zožajo, pa še vedno ostanejo prebivalci čez cesto in nad oziroma v okolici železniške postaje. Torej so ga omejili na dvorišče cementarne, da bi izločili vse morebitne stranske udeležence v postopku" pravi Macerl, prepričan, da se Lafarge v primeru, če sosežig odpadkov res ne bi imel vpliva na okolje, ne bi bal niti pet kilometrov segajočega vplivnega območja niti 200 strank v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja.