Iščejo ljudi z znanjem

"Delodajalci bi njihovo nekoliko pomanjkljivo znanje sicer lahko izboljšali prek dodatnega usposabljanja na delovnem mestu, toda ker želijo zlasti varilce dostikrat takoj poslati na delo v Nemčijo, to ni mogoče. Ko pridejo tja, morajo znati delati in ni več časa za učenje," pravi Irena Pirc s sevniške območne enote zavoda za zaposlovanje, kjer ravno te dni v sodelovanju s krško srednjo šolo in dobovskim podjetjem BGS pripravljajo nov program usposabljanja za znanja elektrikarske stroke. Gre za podjetje z v zadnjem času največjo rastjo zaposlovanja v Posavju, ki izdeluje električne inštalacije za nemško tovarno tirnih vozil Siemens in je pogosto prisiljeno posegati tudi po tuji delovni sili.

Za posavski trg delovne sile je tudi sicer značilno neskladje med potrebami in ponudbo. Čeprav je bilo v regiji konec julija kar 4366 brezposelnih, kar je veliko več, kot pred petimi leti, ko so s približno 2700 brezposelnimi zabeležili rekordno nizko brezposelnost (ta je bila sicer najvišja v letih 1993 in 1994, ko se je kazalnik ustavil pri številu 5700), delavcev za delo v kovinski in gumarski industriji pa skoraj ni mogoče dobiti. To kaže na nefleksibilnost tako iskalcev zaposlitve kot že zaposlenih, ki bi se morali bolje prilagajati trenutnim in močno spreminjajočim se potrebam. V podjetjih, kjer se tega zavedajo, za pravočasno prekvalifikacijo lastnih zaposlenih poskrbijo kar sami. V gradbenem podjetju Gradnje iz Boštanja bodo po besedah kadrovske delavke Darje Jordan Pacek 15 svojih delavcev v kratkem prekvalificirali v vzdrževalce cest, ker se bodo na ta način lažje potegovali za pridobitev koncesije v eni od sosednjih občin, kjer dosedanjemu vzdrževalcu preti stečaj.

Poslovne cone ponujajo premalo

Trenutna gospodarska situacija v Posavju je sicer dokaj stabilna, saj se za zdaj nobena gospodarska družba ne ukvarja z resnim vprašanjem obstoja. Žal tudi nič ne kaže na ponovno oživljanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, čeprav so v vseh občinah veliko vlagali v gradnjo infrastrukture industrijsko-poslovnih con, na katerih je še veliko prostih površin. Darko Gorišek iz območne gospodarske zbornice opozarja na nekatere izgubljene priložnosti, ko so zaradi pomanjkljivo komunalno opremljenih con (ena od njih je vsebovala prešibko električno napeljavo), kar gre pripisati občinam, potencialni investitorji odšli drugam. Na vprašanje o možnostih za odprtje razvpitega logističnega centra Feniks na severnem obrobju letališča Cerklje ob Krki je Gorišek izrazil bojazen, da je ta priložnost zamujena, odkar sta gospodarske površine ob zagrebškem letališču Pleso zasedli dve tuji logistični multinacionalki. "Na razdalji, manjši od 100 kilometrov, si težko predstavljam dva velika logistična centra," je dodal Gorišek.