Kljub zdravstvenim težavam ni delal strokovnih napak

Andrej Žmavc je v Celju cenjen družinski zdravnik. Pred afero je bil dolga leta vodja osnovne zdravstvene dejavnosti, potem pa so ga na hitro razrešili vseh funkcij. Včeraj je povedal, da se bo zagovarjal šele potem, ko bo slišal, kaj bodo povedale priče, sicer pa nikoli ni skrival, da si je hude kronične bolečine v hrbtenici lajšal z dolantinom. Kot zdravnik je torej zdravil samega sebe, kar tudi po besedah direktorja Zdravstvenega doma Celje Stanislava Kajbe ni narobe - če bi šlo za terapevtske količine.

Kot je poudaril Kajba, je sporno predvsem to, da je porabil zelo veliko količino zdravila in da v knjigo narkotikov, ki je shranjena v centralnem sefu, ni zapisal, da ga je predpisal sebi. Ker naj bi dolantin pri bolnikih precej hitro povzročal odvisnost, se je takoj pojavil sum, da Žmavc zaradi svoje domnevne odvisnosti ni več zmožen za delo. Eksterni strokovni nadzor je pokazal, da pri delu z bolniki ni zagrešil nobenih strokovnih napak, komisija internega strokovnega nadzora pa je ocenila, da njegovo samozdravljenje vendarle ni bilo v skladu s strokovnimi zdravniškimi smernicami. Ali je bila količina zdravila, ki ga je zaužil, res pretirana, bo na eni od prihodnjih obravnav povedal izvedenec.

Pravilnik sprejeli šele po izbruhu afere

Sicer pa je direktor Kajba svojemu kolegu včeraj še očital, da je pri naročanju dolantina zavajal Klinični center Ljubljana. Sam postopek naročanja je bil sicer po njegovem pravilen, sporno pa naj bi bilo, da je Žmavc v dopisu kliničnemu centru zapisal, da celjski zdravstveni dom zdravilo potrebuje za rakave bolnike in potrebe urgentne službe.

"To ni res. Napisal sem, da ga potrebujemo za kronične in akutne hude bolečine," je protestiral obtoženi, njegov odvetnik Marjan Feguš pa je še posebej opozoril, da je tudi na podlagi teh dokumentov častno razsodišče pri Zdravniški zbornici Slovenije presodilo, da Žmavc ni zavajal zdravnikov v Ljubljani. Sicer pa je odvetnik Feguš na včerajšnjem sojenju od Kajbe med drugim želel izvedeti, po katerem pravilniku ali predpisu so v spornem obdobju v Zdravstvenem domu Celje naročali zdravila. Direktor je moral priznati, da so pravilnik sprejeli šele po aferi, da pa je bilo vsakomur jasno, kakšna je na tem področju zakonodaja, in da je bil zdravnik tisti, ki je sam presojal, kakšno količino določenega zdravila je treba nabaviti. "Pravilnik je bil sprejet prepozno. Če bi ga sprejeli pet let prej, se to ne bi zgodilo," je dejal Stanislav Kajba.

Okrajna sodnica Natalija Drev Mijošek je včeraj poleg preostalih prič zaslišala tudi zdravnika Klemna Marovta, ki je povedal, da obtoženega zelo spoštuje, da ceni njeno strokovno delo in da nikoli ni posumil, da bi lahko imel kakšne težave. Nekateri zaposleni, ki so septembra 2010 opozorili direktorja na povečano porabo dolantina, so namreč govorili, da se Žmavc obnaša nenavadno in drugače kot prej. Kajba je dejal, da sam pri njem ni opazil sprememb, moral pa je tudi priznati, da Žmavc nikoli ni imel bolniškega staleža, da je nadomeščal druge, ki so odhajali na bolniške, in da je delal tudi takrat, ko so nekateri drugi zdravniki stavkali.

Sojenje se bo nadaljevalo sredi septembra.