Res pa, da se je komaj desetletje zatem to zdelo kot božji blagoslov. S priimkom Tuđman so bila vsa vrata na Hrvaškem naenkrat na široko odprta. Sinovi, hčerka, vnuki, nečaki, sorodniki, vsak s priimkom Tuđman si je v devetdesetih vzel svojih petnajst minut slave in petnajst odstotkov profita.

Družina Tuđman, do devetdesetih povsem anonimni in običajni državljani, je čez noč postala nova hrvaška aristokracija. Franjev starejši sin Miroslav je vodil hrvaške tajne službe, mlajši Stjepan pa je ustanovil konzorcij z ljubkim imenom Domovina ter hrvaški vojski in državnim podjetjem vsiljeval blago po desetkrat višji ceni od tržne. Hčerka Nevenka je bila prava zvezda hrvaškega biznisa, imela je uspešno podjetje za trgovino s tehničnim blagom, po Zagrebu se je vozila v Mercedesovem kabrioletu in v družbi očeta paradirala na pomembnih družabnih dogodkih.

Njihov oče je bil hkrati tudi Oče Domovine, bil pa je, bogme, tudi Ded Domovine, pa Stric Domovine, pa Tast Domovine in Boter Domovine. Ozelenela je vsaka veja na družinskem drevesu Tuđmanovih, raznorazni Tuđmani so dajali velike intervjuje in se slikali za družabne kronike, se zaposlovali v državnih službah in lotevali zasebnih poslov. Vnuk Dejan na primer je ustanovil več uspešnih podjetij in pravo pravcato banko, medtem ko se je njegov brat Siniša odločil postati avtomobilistična zvezda: državna podjetja so se kar tepla, katero bo večji sponzor kluba, mati in babica pa sta se na njegove dirke vozili z vojaškim helikopterjem.

Samo malemu Igorju Tuđmanu, vnuku predsednikovega brata, sinu Franjevega nečaka Miroslava, uglednega zagrebškega zdravnika, ni uspelo unovčiti svojega zgodovinskega priimka.

V slavnih devetdesetih je imel komaj kaj več kot deset let, kar je bilo celo v Tuđmanovi Hrvaški premalo za ustanovitev kakšne banke, holdinga, trgovskega podjetja, bogato sponzoriranega avtomobilističnega kluba ali vsaj kakšne manjše obveščevalne službe. Ko pa je konec devetdesetih končno dopolnil osemnajst let, postal polnoleten in pripravljen na velike stvari ter začel razmišljati, kaj vse lahko s kreditom svojega priimka naredi, je Oče Domovine in stric očeta Igorja Tuđmana nenadoma - umrl.

V dramatičnem zgodovinskem preobratu se je zamenjala oblast, HDZ je pristala v opoziciji, dinastija Tuđmanovih pa je potonila na družbeno obrobje, vsak s toliko denarja, kolikor mu ga je v teh zgodovinskih desetih letih uspelo prigrabiti.

Polnoletnega, ambicioznega in nesrečnega Igorja je smrt Očetovega Strica Domovine presenetila v - Beogradu. Bil je mlad, brez denarja, živel je v Srbiji in pisal se je Tuđman.

Res, včasih se je bolje roditi brez one stvari kot brez sreče.

Toda Igor se je vrgel po očetovem stricu Franju, bil je vztrajen in trmast. Dolgo je razmišljal, kako bi v Beogradu nekako unovčil svoj slavni priimek, premleval je razne ideje - idej pa mu ni nikoli manjkalo -, vse dokler ni nekega dne prišel na genialno zamisel.

"Že vem," je rekel ženi Andreji. "Postal bom turbofolk pevec."

V življenju sem slišal veliko genialnih zamisli, zamisel, da s priimkom Tuđman v Srbiji narediš kariero turbofolk zvezde, pa je morda najbolj genialna v vsej svetovni zgodovini genialnih zamisli. Že kmalu je mladi pevec Igor Tuđman ob veliki medijski podpori najel studio v Novem Sadu in z obetavno pevko Natalijo Ivkošić posnel pesem. Kakšna je pesem, živ krst ne ve, saj so tisti, ki so jo slišali, kot se je govorilo po Srbiji, poginili v najhujših mukah.

Ko se je izkazalo, da ideja morda le ni bila najbolj genialna v zgodovini, je Igor opustil svojo kratko in bleščečo turbofolk kariero. V vmesnem času se je zaljubil v svojo nesojeno kolegico in zapustil ženo, časopisi pa so več tednov poročali o tem, da je Igor Tuđman - izginil.

Čeprav se je v anale srbskega turbofolka zapisal z eno samo pesmijo, se Igor ni dal in jadrno se je začel pripravljati na veliko vrnitev v središče medijskega zanimanja. Spet je dolgo razmišljal, kako bi v Beogradu nekako unovčil svoj slavni priimek, premleval je razne ideje - idej pa mu ni nikoli manjkalo -, vse dokler ni nekega dne prišel na novo genialno zamisel.

"Že vem," je rekel ljubici Nataliji. "Postal bom porno zvezda."

V življenju sem slišal veliko genialnih zamisli, zamisel, da s priimkom Tuđman v Srbiji narediš kariero porno zvezde, pa je morda vendarle najbolj genialna v vsej svetovni zgodovini genialnih zamisli. Že kmalu je nekdanji pevec Igor Tuđman vsem časopisom v Srbiji poslal DVD in ob veliki medijski podpori predstavil svoj domači pornič z Natalijo. Kakšen je pornič, živ krst ne ve, saj so si tisti, ki so ga videli, zapomnili samo en prizor, pravzaprav eno in edino repliko, čeravno bržkone najboljšo repliko v vsej svetovni zgodovini filmske pornografije. V nekem trenutku namreč Igor Tuđman sredi divjega seksa partnerici reče: "Če bi me zdaj videl ded Franjo, to bi bil ponosen name!"

Ded Franjo pa je najbolj ponosen ded na onem svetu, od samega ponosa se v grobu obrača kot vrtiljak. Trinajst let pozneje je njegova slavna družina zgodovinsko bankrotirala, donosni posli so propadli, ostali so samo radioaktivni turbofolk, cenena pornografija in vulgarna celebrity-kultura.

In priimek Tuđman.