Podobno kot ob spremembah uredbe na ministrstvu tudi pri pripravi predlogov sprememb zakona o visokem šolstvu k razpravi niso povabili deležnikov. "Sklepali bi, da bo vlada pri spreminjanju tako pomembnih dokumentov, temeljnih za delovanje terciarnega izobraževanja v Sloveniji, moči usmerila v iskanje najboljših rešitev za ciljno javnost in pri tem k sodelovanju povabila strokovnjake in poznavalce področja. Očitno se motimo," je rekel Mitja Urbanc v Študentski organizaciji Slovenije.
Že ustaljena praksa ministrstva
Pravzaprav je to že tretji primer, ko poskuša vlada "na hiter način in brez upoštevanja deležnikov spreminjati zakone in uredbe s področja visokega šolstva. To razumemo kot namerno izključevanje deležnikov iz postopka spreminjanja zakonodaje. Poslanih pripomb pa, glede na pretekle izkušnje, tako ali tako ne upošteva," je zapisal Urbanc. Tako v študentski organizaciji kot na vseh univerzah in v sindikatu vzgoje in izobraževanja so vladi pravočasno poslali pripombe na predlog zgoraj omenjene uredbe, a minuli teden je to uredbo vlada po hitrem postopku sprejela, ne da bi upoštevala pripombe vseh deležnikov.
Ob izjemno kratki javni razpravi protestirajo tudi sindikalni člani delovne skupine za pripravo prihodnjega sindikalnega sporazuma, so nam včeraj sporočili z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Že bežen pogled na novelo zakona po njihovem kaže, da "gre za izjemno resne posege v sistem visokošolskega izobraževanja, ki terjajo temeljite strateške razmisleke".
Naglica v dobro študentov?
Na ministrstvu so naglico pojasnili s tem, da morajo čim prej sprejeti spremembe zakona o visokem šolstvu, saj je tako mariborski kot ljubljanski univerzi že potekla akreditacija študijskih programov, primorska univerza pa je v postopku podaljševanja. S sprejetimi spremembami visokošolskega zakona bodo tako obema univerzama podaljšali rok za akreditiranje svojih programov. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi obe univerzi izgubili javno veljavnost in s tem tudi svoje izdane diplome, študentje pa bi izgubili študentski status. Po njihovih podatkih bi Univerza v Ljubljani morala vlogo za postopek podaljšanja akreditacije vložiti najpozneje 1. novembra 2010, vložila pa jo je 28. junija letos. Rok so torej po prepričanju ministrstva zamudili.
A Univerza v Ljubljani je v minulih dneh za nekatere medije že zanikala te informacije. Res je, da so vlogo za podaljšanje akreditacije vložili 28. junija, vendar so zatrdili, da je bil skrajni rok šele dan kasneje, torej so vlogo vložili en dan pred rokom. Prav zato tudi na ljubljanski univerzi ne razumejo naglice sprejemanja sprememb visokošolskega zakona.
Akreditacije sicer ne morejo poteči med študijskim letom, ampak šele konec septembra v tekočem koledarskem letu. To pomeni, da bi zavodi, ki jim do zakonsko določenega roka akreditacije ne bi podaljšali, javno veljavnost izgubili konec septembra 2013.
