Kot glavni vzrok je izpostavil izrazito zmanjšanje domačega trošenja, kar ga ni presenetilo. Zdaj je vprašanje samo, koliko bo BDP upadel na letni ravni. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) predvideva -0,9 odstotka. "Krčenje povpraševanja in javne porabe vodi do krčenja bruto domačega proizvoda. To se je pričakovalo in se je tudi zgodilo," je dejal Senjur.
"Položaj Slovenije v mednarodnem okolju je čedalje slabši. To je odraz nemoči po eni strani, po drugi pa nepravilne politike," je še povedal Senjur.
Damijan in Kovač ob padanju BDP pozivata vlado k ukrepom
Dinamika BDP v Sloveniji po mnenju ekonomista Jožeta Damijana ter ekonomista in pravnika Mitje Kovača kažejo tendenco, da se recesija poglablja. Če vlada ne bo spremenila ekonomske politike, se bo recesija samo še poglabljala, opozarjata.
"Danes objavljeni podatki o upadu bruto domačega proizvoda (BDP) so alarmantni, čeprav so bili na področju domačega trošenja zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov, vsesplošne negotovosti in nezaupanja pravzaprav pričakovani," je za STA podatke o BDP za letošnje drugo četrtletje, ki jih je danes objavil statistični urad, pospremil Kovač. Šokantni trendi krčenja, usihanja ekonomske aktivnosti in drsenja v depresijsko spiralo se po njegovih besedah na žalost še pospešujejo in "zahtevajo takojšnje ukrepanje z instrumenti za ponovno obuditev ter zagon gospodarske rasti".
Enako je ocenil Damijan. "Če vlada ne bo spremenila ekonomske politike in z New Dealom zagnala gospodarskega cikla, nas čaka globoka recesija ne samo letos, pač pa tudi naslednje leto. To pomeni, da nas bodo zato finančni trgi še strožje ocenjevali: ocenili bodo, da se je tveganje bankrota Slovenije še bolj povečalo in nam zato še bolj dvignili pribitek za tveganje na državne vrednostne papirje. Temu bo seveda sledilo tudi znižanje bonitet finančnim institucijam in podjetjem," je zapisal.
Zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja
Po podatkih, popravljenih za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je BDP v Sloveniji v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek. V primerjavi z enakim enakim lanskim obdobjem je bil nižji za 2,2 odstotka.
Gospodarsko dogajanje je v drugem letošnjem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje. Medtem ko so na padec BDP zelo negativno vplivale tudi investicije v zaloge, je na spremembo BDP močno pozitivno vplival saldo menjave blaga in storitev s tujino, navajajo statistiki.
Preberite še Vladna varčevalna šok terapija straši potrošnike in prazni proračun
Obseg domačega trošenja je bil v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 6,8 odstotka. Vsi izdatki za končno potrošnjo so se zmanjšali, in sicer za 2,7 odstotka. "Tako v drugem letošnjem četrtletju nimamo nobenega pozitivnega signala," je na današnji novinarski konferenci statističnega urada povedala vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.
Izdatki države nižji za dva odstotka
Izdatki države so bili nižji za dva odstotka, zlasti zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo. Manjši so bili tako tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Triodstotni padec je bil posledica zelo izrazitega, 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga in za 1,5 odstotka manjših izdatkov za druge proizvode.
Investicijsko trošenje se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižalo za 22,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,9 odstotka, investicije v zgradbe in objekte za 14,9 odstotka, investicije v stroje in opremo pa za 2,9 odstotka. Zelo negativno so na padec BDP vplivale tudi investicije v zaloge.
Saldo menjave blaga in storitev s tujino je, kot omenjeno, na spremembo BDP vplival visoko pozitivno. Ta je BDP izboljšal za 3,4 odstotne točke. Vendar sta se v tem obdobju zmanjšala tako izvoz kot uvoz. "Tu se pojavljajo gibanja, ki smo jih statistiki začeli opažati v začetku lanskega leta, ko sta se izvoz in uvoz gibala visoko, a je bila njuna rast čedalje počasnejša," je navedla Karmen Hren.
Zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja je bil izvoz v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim nižji za 0,5 odstotka, še bolj, za 5,4 odstotka, pa se je zaradi manjšega domačega trošenja zmanjšal uvoz.
Dodana vrednost v vseh dejavnostih nižja
Dodana vrednost je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja skoraj v vseh dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 2,2 odstotka, v gradbeništvu za 10,9 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 2,6 odstotka, v poslovanju z nepremičninami za 1,4 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 2,8 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila za 2,2 odstotka manjša kot v drugem četrtletju lanskega leta.
Preberite še Če bi bil Janša v opoziciji, bi samega sebe odstavil
Statistični urad je popravil podatke za BDP v prvem četrtletju. Obseg BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v letni primerjavi, torej po nedesezoniranih podatkih, realno zvišal za 0,2 odstotka. Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa je ostal na ničelni ravni.
Urad je popravil tudi podatke za lansko leto. "Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah je BDP lani se povečal za 0,6 odstotka, in ne padel za 0,2 odstotka," je povzela Karmen Hren. Za rast je bil ključen izvoz, katerega rast je bila sedemodstotna.
Kako je drugod?
Kot smo pred dnevi že poročali, je evrsko območje v drugem četrtletju zabeležilo 0,2 odstoten padec BDP. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka.
Nemčija je v drugem četrtletju letos beležila 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je rast v prvem četrtletju znašala 0,5 odstotka. Francosko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim stagniralo.
Italija je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni na primer zabeležila 0,7-odstotni upad BDP, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa za odstotek.
