Glede na članek, objavljen dne 29. avgusta 2012, z naslovom "Zamujena leta guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca v NKBM" avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković ter tudi zaradi sorodnih navedb vašega časnika v zadnjih tednih, kjer pisanje in presojanje dela Banke Slovenije na podlagi delnih ali netočnih informacij meče slabo luč na Banko Slovenije kot institucijo, na posameznike, bančni sektor in tudi širše, smo, čeravno zakonsko omejeni v možnosti neposrednega odziva na navajanje konkretnih primerov, vendar dolžni posredovati odgovor in nekaj pojasnil glede dela in postopkov bančnega nadzora.
Nadzor nad poslovanjem bank temelji na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse za opravljanje bančnega nadzora, ki zajema predvsem preverjanje kvalitete upravljanja tveganj, ki so jim banke izpostavljene, in usklajenosti poslovanja z veljavnimi predpisi, ki določajo minimalne standarde varnega in skrbnega poslovanja bank.
Čeprav Banka Slovenije izvaja nadzor bank neprekinjeno, to ne pomeni, da je trajno prisotna v banki ali da Banka Slovenije odobri vsako njeno poslovno odločitev. Slednje bi v končni instanci pomenilo, da nadzornik prevzema poslovodsko vlogo oziroma da so poslovne banke samo izpostave centralne banke. Takšno sklepanje je popolnoma napačno.
Banka Slovenije torej ne more biti neprestano navzoča v banki in tekoče, dnevno usmerjati njenega poslovanja, lahko pa v primeru ugotovljenih kršitev predpisov Banka Slovenije ukrepa proti banki, proti članom uprave ali nadzornega sveta in proti kvalificiranim delničarjem in tudi naloži upravi oziroma drugim organom banke (na primer nadzornemu svetu, skupščini) sprejem določenih poslovnih odločitev (na primer dokapitalizacija, prepoved dajanja posojil določenim osebam), izvedba pa je v rokah organov vodenja in nadzora oziroma lastnikov banke.
Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi nesmotrnosti in nedoslednosti pri poslovanju banke ali kršitve predpisov, nemudoma izreče ukrepe nadzora. Ukrepi se nanašajo tako na banke same kot tudi na člane uprav in nadzornih svetov ter tudi na kvalificirane delničarje. Pri izrekanju ukrepov Banka Slovenije vedno upošteva obseg in značilnosti ugotovljene kršitve, morebiti predhodno izrečene ukrepe ter položaj, v katerem se posamezna banka nahaja. Pri izbiri ukrepa mora Banka Slovenije upoštevati tudi sorazmernost samega ukrepa z ugotovljeno kršitvijo.
Za odkrivanje notranjih prevar, goljufij in drugih kaznivih dejanj pri poslovanju banke so pristojni organi odkrivanja in pregona. Banka Slovenije z njimi sodeluje in jim pomaga v okviru svojih pooblastil, in sicer na lastno pobudo, v primeru, da ugotovi sum kaznivega dejanja ali gospodarskega kriminala, s policijo, NPU, tožilstvom. Tako je podala v letu 2011 in 2012 Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS 1 obvestilo o zadevi in pobudo za začetek kazenskega postopka, na Nacionalni preiskovalni urad 3 prijave suma kaznivega dejanja, na Okrožno državno tožilstvo 3 ovadbe in na Okrajno policijsko upravo 1 obvestilo o nepravilnostih ter 1 obvestilo o sumu kaznivega dejanja.
Na žalost pa zakonodaja ne omogoča, da bi vse te ukrepe, vključno s prijavami in sodelovanjem z organi pregona, posredovali javnosti, na podlagi česar bi lahko bilo razumevanje vloge Banke Slovenije, ki jo ima pri delovanju v bankah v okviru nadzora, drugačno. Banka Slovenije ta nadzor opravlja z 19 inšpektorji, ki so dnevno vpeti v analizo poročil oziroma so prisotni na terenu v bankah. Za en celovit pregled v banki se v povprečju porabi tudi 100 človek/dni, kar zahteva tudi s tega vidika veliko angažiranost potenciala.
Na koncu vas seznanjamo, da se pripravlja nova ureditev (direktiva CRDIV), ki bo nadzorniku omogočala, po njegovi presoji, seznanjanje javnosti z izrečenimi ukrepi nadzora. Tudi od te spremembe pričakujemo, da bo pripomogla k temu, da bo javnost, zaradi boljšega vpogleda v delovanje Banke Slovenije, dobila o nadzoru boljšo predstavo. Do takrat pa se moramo, žal, sklicevati na zakonske omejitve, tudi v primerih, ko sami ocenjujemo, da bi bilo posredovanje informacij lahko koristno, predvsem z vidika zaupanja v bančni sistem in njenega nadzornika.
Obveščamo vas tudi, da smo na spletni strani Banke Slovenije objavili daljši odziv na članke iz vašega časopisa.
Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, viceguvernerka Banke Slovenije Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja, Banka Slovenije
