''Drugače ne bo šlo''

Leta 2013 je treba proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, k temu je vlada trdno zavezana, je danes na novinarski konferenci ob seji sveta stranke v Ljubljani povedal predsednik DL Gregor Virant. Zato bo po eni strani treba zmanjševati izdatke, kar bo po njegovih besedah zajemalo tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, in sicer v čim večji meri z mehkimi ukrepi, a bodo potrebna tudi odpuščanja.

Na kolikšen delež zaposlenih v javnem sektorju bi se lahko ti ukrepi nanašali, bo po Virantovih besedah še treba doseči dogovor. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je dejal, da o tem deležu še ni mogoče govoriti. "Bo pa zanesljivo moralo proti do tega, drugače ne bo šlo," je dodal.

Pličanič je napovedal še druge ukrepe v javnem sektorju. Med drugim spremembe insolvenčnega zakona, celovito reformo javnih služb, spremembe dela javnih agencij, spremembe pri upravljanju z državnimi nepremičninami in večjo učinkovitost inšpekcijskih služb. Zadnjega ne namerava doseči z dodatnim zaposlovanjem, temveč z bolj učinkovito organizacijo dela.

Virant je kot eno ključnih nalog izpostavil tudi sanacijo bank v državni lasti. Zelo hitro je treba vzpostaviti kompetentno upravo NLB, zatem pa takoj začeti s forenzičnim pregledom najbolj spornih kreditov. V NLB je treba poslati kazenskopravne strokovnjake v spremstvu NPU, da se ugotovi kazenska odgovornost, če ta obstaja, je dejal.

Po mnenju DL je treba čim prej sprejeti tudi zakon o prenosu slabih bančnih terjatev, glede katerega je finančni minister Janez Šušteršič prepričan, naj se izvede na neko zunanjo ustanovo pod jasnimi pogoji. Takoj zatem naj sledi postopek privatizacije bank v državni lasti. Predlagali pa bodo nadaljevanje privatizacije ne le v bankah, temveč tudi v podjetjih, ki delujejo v panogah, za katere je povsod v razvitem svetu običajno, da so podjetja v zasebni lasti, je dodal Šušteršič.

Če ne s fiskalnim pravilom, pa s čim drugim do kredibilnosti

DL se zavzema za zapis fiskalnega pravila v ustavo. To bi bila močna zaveza za vsakokratno vlado, da se drži načela, po katerem se na srednji rok ne troši več, kot se zbere denarja v proračunu, je pojasnil Virant. A tudi če zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo deležen potrebne dvotretjinske večine, je treba po njegovih besedah najti rešitev, ki bo Sloveniji ohranila kredibilnost v očeh mednarodnih finančnih trgov.

V tem primeru bo DL zavzela stališče, da pravilo velja skozi ratificirano mednarodno pogodbo oz. da je tretji člen fiskalnega pakta neposredno uporaben tudi v Sloveniji. Če je to treba urediti na izvedbeni ravni, bodo to po Virantovih besedah uredili z zakonom.

Virant pričakuje, da bo "brez kakšnega velikega kravala" jeseni sprejet zakon o državnem holdingu. Je namreč v precejšnji meri že usklajen, kot ključno pri upravljanju z državnim premoženjem pa je izpostavil izbiro članov nadzornega sveta novega upravljavca. "To morajo biti kompetentni, čisti ljudje, neobremenjeni s preteklostjo in neodvisni," je dejal. Če bodo taki ljudje bdeli nad 10 milijardami evrov državnega premoženja, potem bomo lahko mirno spali, je dodal.

Šušteršič je zagotovil, da smo od grškega scenarija zelo daleč. A hkrati je dodal, da bomo do konca leta bili bitko za kredibilnost države - od tega je odvisno, kako bomo svoje proračunske potrebe še naprej financirali na finančnih trgih.

Virant je ob špekulacijah glede zamenjav nekaterih ministrov in s tem morebitne politične krize dejal, da je slednja zadnje, kar Slovenija potrebuje. DL želi biti dejavnik optimizma in politične stabilnosti, o politični krizi sploh nočejo razmišljati. Prav tako meni, da je nepotrebna morebitna vezava zaupnice predsednika vlade Janeza Janše na zapis fiskalnega pravila v ustavo.

Svet DL je obravnaval tudi nedavne informacije o sumljivih transakcijah dvema članoma stranke, izvršnemu direktorju DL Janku Jenku in vodji Šušteršičevega kabineta Janiju Torošu. Virant je pojasnil, da so se informacijam posvetili, po pogovoru z obema pa da ni razlogov za sum kaznivih dejanj.