Pesem so najprej z Zemlje poslali proti Marsu, kjer ga je vozilo Curiosity potem predvajalo nazaj na Zemljo in seveda drugam v vesolje. Kot piše New York Times, je na Marsu sicer ne bi mogli slišati, saj vozilo nima zvočnikov, pa tudi sicer bi tamkajšnja drugačna atmosfera zvok prenašala drugače in precej slabše. Prenos pesmi z Marsa razen publicitete nima kakšne praktične vrednosti, jo pa Nasa promovira predvsem zato, da bi delo agencije približala mladim.

Prva v živo zaigrana pesem v vesolju je bila - božična

Prva pesem iz vesolja je bila po dostopnih podatkih sicer prenesena leta 1960. To se je zgodilo s pomočjo ameriškega balonskega satelita Echo 1A, ki je bil iz materiala, ki odbija valove. Ko je dosegel vesolje, so z ene točke na Zemlji vanj usmerili radijske in televizijske signale, ti pa so se odbili na druge konce planeta. Domnevno naj bi bila prva pesem, ki jo je bilo mogoče slišati, Blue Moon of Kentucky. Prva v vesolju v živo izvedena pesem je božična Jingle Bells. Leta 1965 sta jo s pretihotapljenimi miniaturnimi orglicami in kraguljčkom na ameriškem vesoljskem plovilu Gemini 8 zaigrala astronavta Tom Stafford in Wally Schirra. Prvi kitajski satelit z imenom Dongfanghong pa je leta 1970 kar 29 dni oddajal pesem Vzhod je rdeč. Vesoljska plovila so na Zemljo sicer prenesla tudi posnetke različnih valov, ki so jih spremenili v zvok. Med najbolj znanimi so posnetki s Saturna in Jupitra, ki jih je poslala sonda Voyager.

Kot Veliki kanjon

Robotsko vozilo Curiosity je medtem na Zemljo poslalo tudi fotografije Marsa v visoki ločljivosti. Na posnetkih vznožja gore Sharp, kamor se bo v roku enega leta pripeljalo vozilo, so vidne različne plasti, ki spominjajo na Veliki kanjon in pričajo o razburljivi geološki preteklosti. "Te plasti so naš končni cilj. Med vozilom in njimi je videti temne peščine, še pred njimi je rdeč pesek, kar govori o drugačni sestavi. Tudi različne oblike kamnov z zaobljenimi in z ostrimi robovi pričajo o njihovi različni zgodovini. Smo na geološko zelo bogatem mestu, ki ga bomo skrbno preučili," je dejal Michael Malin, ki sodeluje pri projektu Curiosity. Nasa pravi, da je deset znanstvenih inštrumentov in sedemnajst kamer na robotskem vozilu že do zdaj poslalo več podatkov kot vsa prejšnja vozila na Marsu skupaj.

Oglasili so se tudi že lovci na Nezemljane. Na posnetkih, ki jih je poslal Curiosity, so člani skupine za razkritje Nezemljanov opazili leteče predmete, pa tudi nenavadne oblike domnevnega kamenja, od obuvala in konice prsta do živega bitja. Kar zadeva leteče predmete, gre verjetno za mrtve slikovne elemente (piksle), saj se pojavljajo na istem mestu na več fotografijah. Glede oblik kamenja je pot prepuščena domišljiji.