Načeloma ima vsak kozmetični izdelek določen rok uporabe, znotraj katerega proizvajalec zagotavlja, da je neoporečen za zdravje in ohranja svojo funkcijo. Ta rok je lahko označen na več načinov, ločnica pa je doba 30 mesecev. "Če je rok daljši od 30 mesecev, grafični simbol odprte posodice in v njej navedba mesecev ali let sporoča, v kolikšnem času po odprtju je izdelek treba porabiti," je pojasnila prof. Gašperlinova. Če pa je rok uporabe krajši od 30 mesecev, na embalaži navadno najdemo točen datum, do katerega je izdelek treba uporabiti. "Po novi kozmetični zakonodaji - Uredbi EU, ki bo stopila v veljavo julija 2013, bo pred navedbo datuma minimalnega roka trajanja obvezen še grafični simbol peščene ure," je sogovornica napovedala novo uredbo.

Kvarjenje poteka različno

Kaj, če izdelek uporabimo po izteku navedenega roka? "Ni več zagotovljena kakovost in posledično tudi njegova varnost," je odgovorila sogovornica, s katero smo razčistili, kaj pravzaprav pomeni izraz pokvarljivo. Pod tem terminom namreč lahko razumemo več pojavov: lahko gre za razrast mikroorganizmov v izdelku - takrat govorimo o mikrobiološkem onesnaženju, lahko pride do oksidacije maščobnih komponent v izdelku ali pa zgolj do fizikalnih sprememb, ki vplivajo na videz izdelka. Vsi našteti pojavi pa so za potrošnika nesprejemljivi in takšen kozmetični izdelek ni več ustrezen.

Tube boljše kot lončki

Če izdelek vsebuje veliko vode in nima dodanih konzervansov, potem vsako odprtje lončka za kremo in stik z rokami povečujeta verjetnost, da bomo izdelek onesnažili z mikroorganizmi. Zato je zelo pomembno, kako s kozmetiko ravnamo. "Izdelke vedno nanašamo s čistimi rokami, jih ne puščamo odprtih in jih hranimo v ustreznih razmerah. Z vidika zaščite pred bakterijami so tube boljše kot lončki, ker sta stična površina in izpostavljenost manjši. Enako uporaba plastične lopatice, s katero zajemamo kremo iz lončkov, ker tako preprečimo vnos bakterij z rokami in podaljšamo rok uporabe," je svetovala farmacevtka, ki se poglobljeno ukvarja prav s kozmetologijo.

Če v izdelku ni vode, je rok uporabe lahko zelo dolg

Konzervansi v izdelku preprečijo ravno to - da bi se mikroorganizmi, ki jih vnesemo iz okolja, v izdelku prekomerno razmnožili in ga pokvarili. Več konzervansov torej zagotavlja boljšo obstojnost, obenem pa to ni v skladu s sodobnimi eko usmeritvami. Potrošnik je torej pred dilemo - uporabiti izdelek s konzervansi in ga dlje časa uporabljati ali uporabiti nekonzerviran izdelek z bistveno krajšim rokom uporabe. Farmacevtka ni postregla z enoglasnimi smernicami: "V prvem primeru je tveganje možnost neželenih učinkov, ki jih povzročajo konzervansi (če jih je preveč in samo če prehajajo v kožo), v drugem primeru pa tveganje zaradi neustrezne mikrobiološke kakovosti, če izdelek preveč dolgo uporabljamo. Enoznačne rešitve ni, odločiti se mora vsak zase." Ključna postavka pri roku uporabnosti pa je po besedah farmacevtke vendarle količina vode v izdelku. Če je v izdelku ni, potem je rok uporabe lahko zelo dolg in z izdelkom ni nič narobe. Če pa je voda vsebovana, potem je dolgi rok uporabe mogoče doseči le z uporabo konzervansov.

O osovraženem parabenu

V kozmetičnih izdelkih ne smemo uporabljati katerih koli konzervansov, ampak le tiste, ki so dovoljeni in so objavljeni na posebnih seznamih. Prof. Gašperlinova je povedala, da je na seznamu dovoljenih konzervansov trenutno 57 spojin in parabeni, ki jih največkrat laično enačimo s konzervansi, so pa le ena od teh skupin. Res pa je, da se največ uporabljajo, in to ne samo v kozmetiki. Parabeni so pod kritičnim drobnogledom zaradi več razlogov: povečevali naj bi tveganje razvoja raka na prsih, preučujejo njihovo estrogeno delovanje... "Vsa tveganja so povezana s tem, da se parabeni absorbirajo v zadostni meri skozi kožo v krvni obtok in tam delujejo," je pojasnila farmacevtka, a dodala, da je za realno vrednotenje podatkov, ki se pojavljajo o parabenih, treba povedati, da so negativni učinki parabenov odvisni od koncentracije v izdelku, da obstajajo razlike v prehodu skozi kožo med ljudmi in glodalci (na katerih so večinoma delane študije), da podatkov o učinkih na ljudeh večinoma ni... "So pa parabeni najpogosteje uporabljeni konzervansi, zato je izpostavljenost velika in prav je, da se tega zavedamo," je sklenila sogovornica.

Večina kozmetike ne sodi med gospodinjske odpadke

Kozmetičnih izdelkov, ki jih nismo porabili in ki jim je potekel rok uporabe, ne uporabljamo, najbolje jih je zavreči, saj kakovost in varnost izdelkov nista več zagotovljeni. "Ni nujno, da se vidi, da je z izdelkom kaj narobe," je poudarila prof. Gašperlinova. Ob vidnih spremembah gotovo ne bomo več uporabljali izdelka. Neželeni procesi pa lahko potekajo že veliko prej. Po besedah sogovornice je posebna pozornost potrebna pri izdelkih, ki jih uporabljamo v predelu oči (na primer maskara), in pri izdelkih, ki jih uporabljamo v ustni votlini oziroma ki jih deloma pojemo. In še en pomemben nasvet. Večina kozmetike ne sodi med navadne gospodinjske, ampak med nevarne odpadke, skupaj s pršili, barvami, kremami, olji ter laki za nohte in lase.