Na sprožitev stresne reakcije nimamo vpliva, razen prek dihanja. Takoj ko opazimo, da je naše dihanje postalo plitvo, ga poglobimo, se glasi prvi nasvet dr. Helene Jeriček Klanšček z Inštituta za varovanje zdravja RS, ki opozarja na pomen reorganizacije časa in uravnoteženosti med delom, počitkom in prostim časom. Zadnjega moramo preživeti drugače kot delovni čas, z drugimi aktivnostmi in ljudmi, predvsem pa brez računalnika in telefona.

Prva pomoč so lahko sodelavci in šef

Ko vendarle pride do izgorelosti in stanja, v katerem si kljub počitku v krajšem času ne moremo več napolniti baterij, so po besedah Jeriček-Klanščkove prva pomoč lahko sodelavci, šef, sorodniki in prijatelji. Ti nam lahko v razbremenitvenem pogovoru in pomoči pri načrtovanju aktivnosti pomagajo, če težave niso prehude. V primeru večjih težav pa velja poiskati strokovno pomoč. Obrnemo se lahko na psihoterapevte, psihologe, svetovalce v nevladnih organizacijah in ne nazadnje na osebnega zdravnika. Učinkovit način izogibanja morebitnim zdravstvenim težavam, ki se utegnejo v prihodnje še poglobiti, so preventivni pregledi in zgodnja diagnostika. Ti pregledi se osredotočajo tudi na nekatere notranje bolezni, ki jih sami ne zaznamo: začetki nekaterih težjih obolenj namreč pogosto ne dajejo nikakršnih simptomov. "Depresivno ali anksiozno simptomatiko lahko zdravimo z antidepresivi in programom okrevanja, če je izvor težav v telesni in čustveni izčrpanosti, pa je potreben približno enoleten terapevtski program okrevanja, ki vključuje skrb za zdravo in redno prehrano, športne aktivnosti, ki ne izčrpavajo, reden ritem spanja, pitja, dela in počitka ter sproščujoče aktivnosti," je naštela sogovornica, ki je na IVZ vodja oddelka za krepitev zdravja. Je soavtorica različnih priročnikov, publikacij in člankov, med drugim priročnika Ko te strese stres ter publikacij Duševno zdravje v Sloveniji in Duševno zdravje prebivalcev Slovenije. Po njenih besedah bi bilo treba poleg univerzalnih programov, ukrepov in intervencij, ki so namenjeni celotni populaciji, posebno pozornost posvetiti ženskam v starosti med 25 in 39 let. Te so obremenjene dvojno, doma in na delovnem mestu, zato potrebujejo več, da jim stresne obveznosti ne bi načele zdravja.

Duševna in telesna rehabilitacija

Slovenska naravna zdravilišča, ki so nastala v krajih z izviri mineralnih in termalnih voda, so v zadnjih stotih letih postala mesta, kjer se izvaja moderna rehabilitacija bolnikov po operacijah in z nekaterimi kroničnimi boleznimi, hkrati pa tudi regeneracija ali preventiva izgorelosti in psihičnih obremenitev. Ob uporabi naravnih zdravilnih dejavnikov so naštetim na voljo metode medicinske rehabilitacije, delovne terapije in psihoterapije. Rehabilitacijo nadzirajo usposobljeni strokovnjaki specialisti različnih strok, ki imajo v nekaterih centrih na voljo tudi moderne diagnostične preiskave. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je pojasnil njihovo velikokrat ne dovolj poznano vlogo: "S sprejetjem nove zakonodaje s področja zdravstva v začetku devetdesetih let so bila zdravilišča, ki so že imela status naravnega zdravilišča, vključena v sistem javne zdravstvene mreže. Poleg zdraviliške dejavnosti zdravilišča (z izjemo dveh zdravilišč za otroke) opravljajo tudi dejavnost ambulantne fizioterapije, predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva, večina pa tudi specialistično ambulantno oziroma diagnostično dejavnost. Zato pogosto prihaja do napačnega razumevanja poslanstva zdravilišč in njihovega mesta v zdravstvenem sistemu Slovenije."

Ne gre kar tako mimogrede

Razvoj in uveljavitev slovenskih zdravilišč je omogočilo bogastvo naravnih danosti naše dežele, je začel razlago sogovornik. Najpomembnejši sta termalna voda različnih lastnosti in toplote (od 32 do 73 stopinj Celzija) in mineralna voda, sledijo morska voda in slanica, organski in anorganski peloidi ter morska, panonska in predalpska srednjegorska mikroklima. Storitev t. i. wellnessa pa ne ponujajo le zdravilišča, temveč tudi marsikateri hotel, športni center, masažni in kozmetični salon - seznami se iz dneva v dan daljšajo. Zveneče ime "wellness" v promocijske namene uporabi in, kot je povedal Altbauer, tudi zlorabi marsikateri ponudnik turističnih storitev. "Vsak hotel, ki zakupi nekaj masažnih kadi, kakšno savno in fitnes napravo, še ni wellness hotel. Pojem wellness izvira iz Amerike in je skovanka iz besed 'well being' in 'fitness', a označuje veliko več kot le dobro počutje in gibanje. To je filozofija prehranjevanje telesa, duše in duha za dosego notranjega miru, uravnoteženosti in razstrupitve od škodljivih vplivov okolja. Tega ne moremo doseči kar tako mimogrede in brez podpore usposobljenih strokovnjakov," je povedal Altbauer.

Smo ena najrazvitejših termalnih držav na svetu

Sogovornik je povedal, da imamo v Sloveniji kar 87 termalnih in mineralnih izvirov, kar nas uvršča ob bok najrazvitejšim termalnim državam, kot sta na primer Japonska in Islandija. Zato so termalni bazeni in termalne kopeli eden najbolj prepoznavnih in "avtohtonih" elementov slovenske ponudbe wellnessa. Naše najstarejše in največje organizirano zdravilišče v Rogaški Slatini sega v leto 1665, ko je bila voda razglašena kot zdravilna. Znani alkimist Thyrneisen je vrelce v Laškem opisal v svojih raziskavah že leta 1572. Prve sodobne analize pa segajo v leto 1860, šest let po odprtju zdravilišča Laško. Bazene z zdravilno vodo danes izvrstno dopolnjujejo savne, blatne obloge in blatne kopeli, klasične ročne masaže, limfna drenaža, refleksna masaža stopal in programi zdravega prehranjevanja, zelo priljubljeni na naših tleh pa so tudi masaže, ki temeljijo na starodavnih spoznanjih vzhoda, joga, meditacija, protistresni, lepotilni in še kakšni spa programi. "Obenem se moramo zavedati," je poudaril Altbauer, "da so prav strokovnjaki s posameznih zdraviliških področij, kot so fiziatrija, kardiologija, ginekologija, ortopedija in druga, ter z njimi povezani rehabilitacijski programi v slovenskih naravnih zdraviliščih tiste vrhunske storitve, ki so marsikomu omogočile ponoven vstop v normalno življenje in možnost, da pravzaprav lahko uporablja te druge, tako imenovane sprostitvene programe. Prav strokovni pristop in posvet z zdravnikom, ki bo lahko najbolje ocenil, kaj posameznik potrebuje, daje glavno prednost tudi storitvam wellnessa v slovenskih naravnih termah in zdraviliščih," je sklenil Altbauer.