Predstavniki koalicije izjav pred sestankom niso dajali, prav tako ministrstvo pred usklajevanjem v okviru koalicije in med socialnimi partnerji vsebine predloga novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo osrednji del reforme, ne razkriva. Po uskladitvi v koaliciji bo predlog zakona šel v usklajevanje med socialnimi partnerji.

Ključna usmeritev reforme naj bi bila odprava velikih razlik med zaposlenimi za nedoločen čas in tistimi, ki so v začasnih in negotovih oblikah dela.

Zadnji predlog zakona po pisanju spletne izdaje časnika Finance vpeljuje enotno pogodbo za nedoločen čas, ki naj bi vpeljala prakso, po kateri bi bila zaposlitev za določen čas mogoča le še izjemoma, prav tako ne bi več bilo možno veriženje dela za določen čas. Nepretrgano trajanje pogodbe za določen čas je v predlogu omejeno na dve leti, z istim delavcem bi lahko bila sklenjena največ dvakrat zapored.

Pri delodajalcu bi bilo lahko za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlenih največ deset odstotkov vseh zaposlenih za nedoločen čas oziroma pri manjših delodajalcih en delavec. Posebnosti bi veljale še za poslovodne delavce, kjer je zaposlitev vezana na mandat, in sezonske delavce.

Pri enotni pogodbi za nedoločen čas so predvidena tri obdobja zaposlitve. Prvo, poskusno obdobje bi trajalo pet mesecev, v tem času pa bi lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi brez razloga.

Drugo bi bilo prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec v tej fazi delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi. Zaposlenemu bi že pripadale vse pravice z naslova delovnega razmerja.

V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi veljala bolj ali manj ureditev kot pri zaposlitvi za nedoločen čas, a bi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi uvedli več poenostavitev.

Odpovedni rok ob redni odpovedi pogodbe v prvih petih mesecih s strani delavca ali delodajalca naj bi bil 14 dni, nato pa - glede na trajanje zaposlitve - do 90 dni. Ob stečaju ali prisilni likvidaciji bi bil odpovedni rok 15 dni. Ob izredni odpovedi (zaradi krivde delavca) bi lahko odpoved nastopila takoj, če bi za to obstajali razlogi. Ob sporu ob izredni odpovedi bi moral delodajalec za čas spora delavcu plačevati nadomestilo.

Po predlogu bi lahko delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev v dogovorjenem roku ne bi izplačal plače in/ali prispevkov za socialno varnost.

Glede odpravnin predlog določa, da bi moral delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, izplačati delavcu odpravnino, a le, če je bil delavec pri delodajalcu ali njegovih pravnih prednikih zaposlen več kot leto dni. Odpravnina bi znašala, kot sedaj, petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (osnova bi ostala povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo).

V predlogu zakona ni več odpravninskega sklada, v katerega bi delodajalec vplačeval mesečno prispevek za morebitne odpravnine, navaja časnik.

Glede zaposlovanja na t.i. slamnata podjetja predlog določa, da če bodo delavci prezaposlovani v nova podjetja brez premoženja, bo dve leti za terjatve delavcev solidarnostno odgovorno matično podjetje.

Čas odmora med delovnim dnevom se ne bi več všteval v delovni čas. Predlog sicer ohranja veljavno določbo, da ima delavec s polnim delovnim časom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Drugače od zdaj pa se čas odmora med dnevnim delom ne bi več po zakonu moral nujno vštevati v delovni čas; to bi lahko bilo dogovorjeno v kolektivni pogodbi.

Delodajalec bi tako kot sedaj moral delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

V zakonu ni več obveznega dodatka na delovno dobo. Ta bi se lahko določil v kolektivni pogodbi. V zakonu ostajajo dodatki za nadurno delo, nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih, ki znašajo od 30 do 50 odstotkov redne plače. Dodatki se med sabo izključujejo.

Letni dopust bi znašal najmanj štiri tedne in bi bil omejen na največ 35 dni, pripadal pa bi zaposlenemu, ki dela pri enem ali več delodajalcih celotno koledarsko leto. Za krajši delovni čas bi se dopust določil proporcionalno.

Predvidene so tudi spremembe zakona o urejanju trga dela, ki naj bi po pisanju časnika predvidel prihranek 45,2 milijona evrov.

Med predlaganimi spremembami je skrajšanje prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na največ 18 mesecev (doslej največ 19 oziroma 25 mesecev, odvisno od starosti zavarovanca). Odmerni odstotek denarnega nadomestila naj bi se znižal z 80 na 70 odstotkov osnove v prvih treh mesecih upravičenosti.

Po predlogu bi pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko uveljavila tudi oseba, ki ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazuma z delodajalcem, pri čemer bi nadomestilo lahko znašalo le 50 odstotkov plače.