Med najbolj glasnimi je župan Bleda Janez Fajfar, ki je predlog ministrstva za gospodarstvo označil za novo podporo tajkunom oziroma novo oprostitev plačila bogatim: "To je čisto navadna kozlarija in prav to lahko tudi napišete. Turistični kraji so precej bolj obremenjeni, lastniki počitniških stanovanj pa imajo prav vse koristi od naše občine kot naši občani, zato je prav, da nekaj tudi prispevajo. Nepošteno je ukiniti še enega redkih izvirnih dohodkov občine. Če ti ljudje z vilami ne morejo plačati največ 180 evrov takse za celo leto, pa res ne vem, kako bo šlo naprej. Teh uredb iz Ljubljane smo pa zdaj res siti. Če mene vprašate, bi pavšalno takso povišal, ne pa ukinil."
Izkupiček iz pobranih taks namenjen razvoju turizma
Na ministrstvu za gospodarstvo so sredi poletja pripravili predlog sprememb omenjenega zakona, pripombe pa bodo sprejemali še do začetka prihodnjega tedna. V obrazložitvi so zapisali, da je glavni argument ukinitve pavšalne takse ta, da veljavni zakon plačilo te takse veže na lastništvo objekta, kar pomeni, da je ta taksa po svoji vsebini prikriti davek. Lastniki počitniških stanovanj plačujejo vse predpisane komunalne dajatve, take takse pa, pravijo na ministrstvu, ni nikjer v državah EU. "To seveda ni res in je čista laž. Lastnik počitniške hišice ob Vrbskem jezeru na leto plačuje 750 evrov pavšalne takse, to vem iz prve roke," je ta argument ovrgel blejski župan Fajfar. Na Bledu sicer za 320 stanovanj oziroma hiš zberejo okoli 35.000 evrov pavšalne takse na leto. V Bohinju zberejo okoli 150.000 evrov na leto, povprečna pavšalna taksa je 140 evrov, in prav tako močno nasprotujejo ukinjanju, češ da lastniki počitniških hišic koristijo prav vse turistične ugodnosti kot turisti, ki plačujejo po evro turistične takse na dan. Podobno je v Kranjski Gori, kjer prav tako zberejo okoli 150.000 evrov pavšalne takse. Gre pa za strogo namenski prihodek, ki so ga, recimo, v zadnjih letih namenili za sofinanciranje zasneževalnega sistema, gradnjo športnih igrišč in kolesarske poti med Ratečami in mejo z Italijo.
Na ministrstvu se zavedajo, da bodo občine ob prihodek, ki je namenjen razvoju turizma, a trdijo, da bi bila primernejša uvedba davka na nepremičnine ali posebna komunalna taksa za nerezidente. Predlog zakona pa po drugi strani predvideva dvig "običajne" turistične takse z evra na 1,3 evra na osebo na dan. Lani so občine sicer zbrale za 7,4 milijona evrov te takse. "Predlagano povišanje je nujno, saj bo le tako mogoče ohraniti kakovost in konkurenčnost slovenskega turizma," so prepričani pripravljalci zakonodaje, ki tako namigujejo, da bi občine izpad prihodka iz naslova pavšalne takse lahko nadomestile s povišanjem redne turistične takse.
V Bovcu 350.000, v Piranu okoli 300.000 evrov
A tudi s tem se župani ne strinjajo. "S tem bi kvečjemu zmanjšali konkurenčnost našega turističnega gospodarstva, saj v teh zaostrenih razmerah turisti gledajo na vsak evro. Vsaj še nekaj časa bo turistično takso res težko povišati kar za tretjino," meni župan Bovca Siniša Germovšek, ki se pridružuje gorenjskim županom pri nasprotovanju ukinjanja pavšalne turistične takse. V Bovcu za 468 počitniških hišic zberejo okoli 35.000 evrov, a je Germovšek prepričan, da poberejo precej manj, kot bi lahko, saj se veliko lastnikov izogne plačilu tako, da bodisi uradno ne dokončajo gradnje ali pa se fiktivno za stalno preselijo v kraj, kjer imajo počitniško hišico. "Ta taksa je upravičena in pravilna, sprememba se mi zdi nesprejemljiva in obžalovanja vredna. Ne nazadnje so se lastniki počitniških hišic na takso navadili in se ne pritožujejo več, zato je ukinitev res nesmiselna. Smo v stikih s kolegi iz sosednjih občin in tudi mi bomo poslali pripombe na predlagane sprememba zakona," je še dejal Germovšek.
Tudi na Obali se občine združujejo v boju zoper državo, ki jim jemlje denar za razvoj turizma. Z občine Piran so že poslali cel kup pripomb in predlogov. Izračunali so, da bo njihov proračun brez pavšalne takse za počitniška stanovanja in plovila osiromašen za kar 300.000 evrov, saj imajo okoli tri tisoč stanovanj z več kot 10.000 posteljami, kar je 66 odstotkov več, kot imajo v občini hotelskih postelj. "Dejstvo pa je, da tudi ti dopustniki koristijo vse ugodnosti in to še bolj pogosto, kot jih koristijo dopustniki, ki plačujejo turistično takso. Ne samo da koristijo te ugodnosti glede brezplačnih storitev, vsak dan jih zahtevajo več. To je zagotovo utemeljen razlog, da mora biti ohranjen sistem plačila pavšalne turistične takse. Kot občina, v kateri imamo veliko počitniških stanovanj in apartmajev, imamo občutek, da je sprememba zakona posledica različnih lobijev lastnikov počitniških stanovanj in plovil, ki koristijo turistično infrastrukturo, želijo pa se izogniti plačilu turistične takse," so prepričani na občini Piran.
