Takrat je regulator slovenskega bančnega sistema pridobil kopijo revizije omenjenih poslov, ki jo je leta 2009 za banko izdelala hrvaška revizijska hiša Kulić i Sperk. Gre za dokument, ki v celoti razgalja sporne posle Multiconsulta, hčerinskega podjetja NKBM, kasneje preimenovanega v KBM Projekt. Revizorji so namreč ugotovili, da je to za 27 milijonov evrov preplačalo nakupe hrvaških podjetij, ki so imela v lasti zemljišča na območju Zagreba, Slavonije in Dalmacije, da pred tem ni naročilo neodvisnih cenitev in da so vodilni v KBM Projektu v letu 2006 napačno prikazovali poslovne rezultate. Četudi iz revizije jasno izhaja, da je spornim poslom zeleno luč prižgal nadzorni svet KBM Projekta, ki ga je od leta 2007 vodil nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, pa se v Banki Slovenije niso odločili za ostrejše ukrepe nadzora.
So provizije stvar samostojne politike banke?
Ravno nasprotno, vse bolj je jasno, da je Kovačiču pri kupovanju časa, ki mu je omogočilo razmeroma miren sestop s prvega stolčka druge največje (državne) banke in celo odpravnino v višini šestih plač, (ne)hote pomagal prav regulator slovenskega bančnega sistema. Prvo priložnost za "obračun" s spornimi posli, ki jih je skoraj izključno financirala NKBM, je tako Banka Slovenije imela že leta 2009. Kot smo že poročali, je takrat nadzorni svet NKBM, ki ga je vodil Franc Škufca, večkrat razpravljal o poslih na Hrvaškem. Ti, čeprav so imeli v banki že od aprila 2009 na mizi poročilo hiše Kulić i Sperk, niso dobili epiloga. Potem ko je Škufco na čelu nadzornikov poleti 2009 zamenjal Danilo Toplek, so potihoma izginili z dnevnega reda, Kovačič pa je po dokapitalizaciji KBM Projekta ostal na čelu banke.
Če Banke Slovenije posli, v katerih so "slamnati lastniki" hrvaških projektnih podjetij na račun NKBM zaslužili okoli 27 milijonov evrov, takrat očitno še niso pretirano zanimali, je novo priložnost za ukrepanje v NKBM zamudila spomladi 2010. Takrat je direktor družbe Apartmaji Nobelus Borut Prelog Banko Slovenije obvestil o tem, da je moral v zameno za financiranje gradnje apartmajskega naselja v Moravskih Toplicah direktorju KBM Leasinga Borisu Cekovu plačati 800.000 evrov provizije. Čeprav je tudi ta posel po naših podatkih pod drobnogledom NPU, so v Banki Slovenije konec aprila 2010 Prelogu pojasnili, da "za nadziranje lizinških družb niso pristojni", odgovor NKBM ocenili kot "korekten" in dodali, da je odločanje o zavrnitvi financiranja "v celoti stvar samostojne poslovne politike banke".
Guvernerja bolj kot Kovačič zmotilo uhajanje informacij
Hrvaški posli NKBM so na površje ponovno "udarili" lani poleti. Takrat je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) predlagala obsežno posebno revizijo poslovanja banke, a je nato v imenu "zaščite banke" julija lani pristala, da del te revizije - med drugim tudi za posle na Hrvaškem - izpelje kar sam regulator. A za to so pri Banki Slovenije potrebovali še več kot pol leta. Čeprav je Banka Slovenije za ogrodje svoje revizije vzela ugotovitve hrvaške revizije iz leta 2009, se je na člane nadzornega sveta NKBM pisno obrnila šele marca letos, torej že po tem, ko je Kovačič banko zapustil z odpravnino.
Tu pa se – milo rečeno – težko razumljivo ravnanje regulatorja šele začne. Čeprav bi lahko v začetku leta gordijski vozel v nadzornem svetu NKBM, ki je bil zaradi nesoglasij pri obravnavi spornih poslov več mesecev na robu blokad, presekala prav Banka Slovenije, je to precej bolj motilo domnevno uhajanje informacij z njegovih sej. Prav zaradi tega je guverner Marko Kranjec nadzornike banke februarja letos povabil na zagovor.
Tudi po tem, ko so nadzorniki v začetku marca dobili dopis Banke Slovenije o ugotovitvah njene revizije, so bili nekateri med njimi nemalo presenečeni nad formulacijami v njem. Če so namreč hrvaški revizorji že pred tremi leti jasno izpostavili problematiko 27 milijonov evrov velike »razlike« v cenah pri nakupih zemljišč, ki so jo uradno zaslužili tamkajšnji »slamnati lastniki« projektnih podjetij, je Banka Slovenije v dopisu opozorila zgolj na »neustrezna ravnanja« in »pomembne odstope cen (zemljišč in deležev v podjetjih, op. p.) od tržnih vrednosti«.
Kazniva dejanja naznanili šele po petih letih
Čeprav drži, da je Banka Slovenije NPU februarja letos v povezavi s hrvaškimi posli naznanila sume kaznivih dejanj, ni jasno, zakaj tega ni storila že vsaj pred nekaj meseci. Še dodatno senco na njeno (ne)delo meče »tiha« podpora novi upravi NKBM (vodi jo Aleš Hauc), ki na nedavno skupščino NKBM ni uvrstila odločanja o vložitvi tožb zoper odgovorne osebe v poslih KBM Projekta. To zelo verjetno pomeni, da bodo roki za to absolutno zastarali, saj je družba v večinski lasti NKBM večino spornih poslov izpeljala v pomladnih in poletnih mesecih leta 2007.
Včeraj smo na Banko Slovenije naslovili več vprašanj o ukrepih, ki jih je sprejela v povezavi s posli, ki jih preiskuje NPU. Iz Banke Slovenije so nam poslali splošno pojasnilo, v katerem so nam razložili, da morajo po zakonu o bančništvu vse informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju nadzora ali drugih poslov v povezavi s poslovno banko, varovati kot zaupne. »Zato lahko razkrivamo le informacije na nivoju celotnega bančnega sistema in na vaša vprašanja ne moremo odgovoriti. Je pa namen nadzora različnih nadzornih organov različen in skladno s tem tudi njihova pooblastila in ukrepi,« so poudarili.
Kaj so hrvaški posli NKBM?
Posli v »operaciji Hrvaška«, ki naj bi jo uradno vodil direktor in solastnik Multiconsulta (KBM Projekta) Tomislav Blagus, dejansko pa so bile njene vajeti v rokah vodilnih v skupini NKBM, so bili izpeljani po domala istem vzorcu. Zemljišča, ki jih je želel kupiti Multiconsult, je najprej kupilo projektno podjetje, ki ga je nekaj tednov pred tem ustanovila »slamnata oseba«, v domala vseh primerih državljan(ka) Hrvaške. To projektno podjetje je nato s posojilom NKBM, ki jo je že takrat vodil Matjaž Kovačič, odkupilo zemljišče in ga nato krepko dražje prodalo Multiconsultu. Lastniki teh podjetij so tako v relativno kratkem času na račun NKBM ustvarili skoraj trideset milijonov evrov dobička. Medtem ko so projektna podjetja za zemljišča skupno odštela približno 33 milijonov evrov, je namreč Multiconsult zanje v drugem koraku plačal kar 60 milijonov evrov.
