"Devetintrideset Slovencev nas bo v Londonu. Devetintrideset želja za dosego najboljših rezultatov dvaindvajsetih športnic in športnikov ter njihovih življenjskih ciljev, skoncentriranih v šestih paraolimpijskih panogah. Devetintrideset nas bo, ki bomo (tudi z vami) hkrati dihali kot eno. Naj se paraolimpijsko navdušenje začne!" je zapisal vodja slovenske paraolimpijske odprave Roman Jakič.

In navdušenje se je začelo 29. avgusta in se bo končalo 12. septembra. Prodali so že več kot 2,200.000 vstopnic.

"Slovenski športniki invalidi imamo bogato tradicijo, saj letos mineva 40 let od našega prvega nastopa na paraolimpijskih igrah leta 1972 v nemškem Heidelbergu, kjer smo osvojili eno zlato in eno bronasto medaljo ter še več odličnih uvrstitev, kar je bila dobra popotnica za vse nastope na paraolimpijskih igrah," se spominja Jože Okorn, predsednik komisije za tekmovalni šport, ki je tedaj nastopal še za Jugoslavijo. Pavla Sitar Bencek je v Heidelbergu osvojila zlato medaljo v vožnji na 60 metrov. Jože Okorn pa v metu diska bron. Osem let kasneje si je na igrah v Arnheimu na Nizozemskem, prav tako v disku, priboril še srebrno medaljo.

Slovenski športniki invalidi so bili na paraolimpijskih igrah zelo uspešni, saj so osvojili že 48 medalj. Od tega 15 zlatih, 13 srebrnih in 20 bronastih.

Veselje na paraolimpijadi

Prejšnji četrtek je z brniškega letališča poletela v London glavnina slovenskih paraolimpijcev s spremljevalci. Bili smo med njimi in radovedno spraševali: Se je vaše življenje spremenilo, ko ste izvedeli, da odhajate na paraolimpijske igre v London?

Tanja Cerkvenik (met krogle, kopja): "Na te paraolimpijske igre se pripravljam zadnja štiri leta, tako da je spremenjenih že zadnjih šest let, odkar se ukvarjam s športom. Je pa bolj aktivno, absolutno."

Mateja Pintar (namizni tenis): "Od tega, ko sem prvič izvedela, da grem na paraolimpijske igre, je sedaj že osem let. Takrat sem se veselila izkušnje, vse je bilo zame novo, izjemen dosežek že to, da sem se tja sploh uvrstila. To vznemirjenje po osmih letih na tretjih paraolimpijskih igrah še ni izginilo."

Andreja Dolinar (namizni tenis): "To so že moje četrte paraolimpijske igre. Meni se v življenju ni nič spremenilo, razen to, da sem več ur preživela v dvorani in manj časa z družino."

Jože Flere (kij, disk): "Zelo sem bil zadovoljen z odhodom že pred štirimi leti, sedaj sem z dobrimi rezultati v vseh štirih letih upal tudi na odhod v London. Vesel sem, da bom lahko zastopal Slovenijo."

Obremenitev - da ali ne?

Pred pomembnimi tekmovanji radi razpravljamo o pritiskih in obremenitvah, ki jih doživljajo športniki. V letališkem živžavu smo se s paraolimpijci pogovarjali prav o tem.

Paraolimpijske igre sodijo med največje športne dogodke na svetu. So zavoljo tega obremenitve pred tekmovanji večje?

Franc Pintar (strelstvo): "Že nekaj časa se borim, da bi bili strelci invalidi enako obravnavani kot zdravi športniki, je pa res, da imamo nekaj svojih specifičnih zadev in kategorij. Name zelo pozitivno vpliva, da letos v Londonu zelo promovirajo paraolimpijske igre."

Franček Gorazd Tiršek (strelstvo): "Vsekakor je zelo lepo, da so se začele igre izenačevati in potekajo vzporedno. Ne bi rekel, da so sedaj večji pritiski, ker sem že nastopal in sedaj želim čim bolje opraviti svojo nalogo. Temu primeren pa bo tudi rezultat."

Roman Pongrac (kolesarstvo): "Nervoza je prisotna. Normalno. Za nastop v Londonu sem delal šest let, pripravljen sem dobro in dokler se ne bo sprožila pištola, bom nervozen, potem pa bo vse drugače."

Tatjana Majcen Ljubič (krogla, kopje): "Je sicer razlika med nami in drugimi športniki, mogoče se moramo več odrekati in več potrenirati, vendar so delovniki enaki, zato mi je v še večjo čast, da lahko zastopam Slovenijo."

Henrik Plank (kopje, krogla): "S tem se ne obremenjujem, v London gremo pokazat, kako trdo smo delali, koliko smo se naučili nove tehnike, in bomo seveda dali vse od sebe."(tf, kp)