Hude posledice bolezni in zapoznelega zdravljenja
Volknerjeva, ki je bila prej zaposlena za določen čas in je ob bolezni ostala brez dela, odškodnino ocenjuje kot minimalno glede na posledice zamude pri zdravljenje. Kot pravi, se je za poravnavo odločila, ker se želi izogniti mučnim in dolgotrajnim postopkom: "Čas, ki mi je še ostal, želim izkoristiti kakovostno, ne pa da se obremenjujem še s sodnimi postopki. Če sem iskrena, za to niti nimam več moči".
Odškodnino je Volknerjevi priznala zavarovalnica, v UKC Ljubljana pa poravnave včeraj niso komentirali. Po naših informacijah sicer ni neobičajno, da zavarovalnice bolnišnic o poravnavah ne obveščajo sproti. Prav tako je stalnica, da bolnišnice med postopkom odškodninskih zahtevkov svojih pacientov ne spremljajo, čeprav so zaradi takšnega pristopa vedno znova deležne kritik. Interni strokovni nadzor v UKC Ljubljana je v primeru Irene Volkner, na katero je kirurg Seyed Yousef Ardebili po diagnozi in napovedi operacije pozabil, pokazal napake in nepravilnosti. Bolnici so se v UKC letos pozimi opravičili in napovedovali mediacijo glede odškodnine, ki pa jo je, dokler ni poleti vnovič javno opozorila na svojo izkušnjo, čakala zaman.
Zdaj je za njo niz obsevanj na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, na izvide pa še čaka, je pojasnila. "Takšnega primera tumorja, kot je pri meni, v Sloveniji še niso imeli. Kako bo naprej, mi ne znajo povedati," je dejala vse bolj izčrpana Volknerjeva. Če bo potrebno, bo zdravljenje potem, ko je dobila odškodnino, nadaljevala v Nemčiji. Prej na priporočeno nadaljevanje zdravljenja po operaciji v Nemčiji ni mogla ravno zaradi finančnih težav in "zamujanja" pri plačilu odškodnine. Zdravstvena blagajna bi sicer poravnala njeno zdravljenje v tujini in del stroškov, ker pa pri tem ne bi bivala v bolnišnici, priznano plačilo ne bi zadoščalo za vse.
Posledice bolezni so medtem zelo hude in jo tudi hudo finančno obremenjujejo. Med drugim ima težave pri ravnotežju, govoru, spominu in požiranju. Tako jo čaka invalidska upokojitev, je pojasnila, ker ne more požirati, pa stalno potrebuje tekočo hrano. Te zdravstveno zavarovanje v celoti ne pokrije in mora v lekarni doplačevati.
Prelaganje odgovornosti na zavarovalnice?
"Če je človek v takšnem položaju kot gospa Volkner, se oprime vsake slamice", je ob poravnavi dejal njen zastopnik, odvetnik Andrej Pitako. Kot je spomnil, je UKC napako pri zdravljenju na začetku letošnjega leta sicer priznal, a se kasneje ni držal dogovora, ki je predvideval tudi odškodnino bolnici. Primer so namreč v celoti predali v roke "svoji" zavarovalnici, ki je na novo ugotavljala upravičenost odškodninskega zahtevka, čeprav je dogovor zavezoval bolnišnico in ne zavarovalnice.
Pitako ugotavlja, da zdravljenje v Sloveniji, ki ga je bila Volknerjeva deležna, ni enakovredno možnostim zdravljenja v Nemčiji. Tam imajo namreč poseben aparat za obsevanje, ki je na voljo le v treh centrih v Evropi. V dobro bolnice je zdravstvena blagajna sicer izdala takšno odločbo, da lahko po potrebi še vedno odide v Nemčijo. Ob poravnavi pa Pitako dodaja, da bi morale bolnišnice v tovrstnih primerih tudi same prevzeti odgovornost, namesto da jo v celoti prelagajo na zavarovalnice.
