Načrtovani sistem za radarsko nadziranje cestnega prometa v Mariboru je že julija pritegnil njeno pozornost. Sprožila je inšpekcijski postopek, s katerim je preverila, ali je predvideni nazor, ki ga bodo izvajali Iskra Sistemi, sploh zakonit.

23 radarjev, 40 detektorjev

Iskrini delavci že več mesecev po Mariboru nadgrajujejo in avtomatizirajo semaforsko infrastrukturo in jo povezujejo z enotnim nadzornim centrom. V mestu bodo poleg tega namestili še 23 radarjev za merjenje hitrosti vozil in 40 naprav za detekcijo vožnje skozi križišče pri rdeči luči.

Skoraj 30 milijonov evrov vredno naložbo si nameravajo Iskra Sistemi poplačati s tem, da bodo v prihodnjih petnajstih letih dobivali prihodke od cestnih prekrškov. Na tak način naj bi podjetje prislužilo najmanj 33,8 milijona evrov. Prve globe kršiteljem, ki se bodo ujeli v Iskrine radarske pasti, naj bi občinski redarji začeli pošiljati že prihodnji mesec.

Zasebniku je v interesu čim več prekrškov

Pirc-Musarjeva je prepričana, da je takšno javno-zasebno partnerstvo sporno. "Praviloma se takšna partnerstva sklepajo takrat, ko imata zasebni in javni sektor skupni cilj," je julija poudarila informacijska pooblaščenka. "Pri pobiranju glob za prekrške imata javni in zasebni sektor nasprotne cilje. Vsaj morala bi jih imeti - javni sektor si namreč mora želeti, da bi bilo prekrškov čim manj, zasebni pa bo stremel k temu, da bo prekrškov čim več."

Hkrati je opozorila na nezakonito slikanje vožnje skozi križišče pri rdeči luči, ki ga zakonodaja ne dovoljuje ne policiji ne redarstvu. Uporaba tehničnih sredstev je namreč izrecno omejena le na ugotavljanje prekoračitve hitrosti. Postopek, ki ga je sprožil urad informacijske pooblaščenke, še ni sklenjen, ta teden bodo imeli usklajevalni sestanek s predstavniki ministrstva za promet, ministrstva za notranje zadeve, državnega pravobranilstva in drugih državnih institucij.

Dnevnik je hotel izvedeti več o tem, v kakšen posel se je povezala občina, ki jo vodi župan Franc Kangler. Zato smo 5. julija direktorici mestne uprave Milici Simonič Steiner poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri smo zahtevali vpogled v ponudbo družbe Iskra Sistemi, ki jo je predala v okviru občinskega javnega naročila, hoteli smo dobiti tudi pogodbo med Mestno občino Maribor in izbranim podjetjem.

Enomesečni občinski molk

Simonič-Steinerjeva je ignorirala našo zahtevo in se nanjo sploh ni odzvala. Zoper občinski molk smo se pritožili informacijski pooblaščenki. Njen urad je 14. avgusta pozval občinarje, da naj jim pojasnijo, zakaj niso v zakonskem roku sprejeli odločite o Dnevnikovi zahtevi. Odgovor so prejeli čez teden dni. V njem jim je Simonič-Steinerjeva sporočila, da so Dnevnikovo zahtevo zavrnili v celoti. "S strani Iskra Sistemi je pogodba označena kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kar predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja," je zapisala Simonič-Steinerjeva.

Vendar ustrezne zavrnilne odločbe Dnevnik ni nikoli prejel. Na to nezakonito početje je urad informacijske pooblaščenke že opozoril občino. Šele ko bomo prejeli občinsko odločbo, bo lahko stekel pritožbeni postopek, v katerem se bo pretehtalo, ali občinski argument opravičuje njihovo skrivalnico. Na podlagi preteklih izkušenj ni verjeten scenarij, po katerem bi zahtevana dokumentacija za zmeraj ostala skrita javnosti. Bržkone bo morala občina omogočiti vsaj delni vpogled vanjo, saj ne nazadnje gre za javno-zasebno partnerstvo.