Pri treh četrtinah od teh bi morali lekarniški farmacevti na možnost medsebojnega delovanja zdravil opozoriti le bolnika, v četrtini primerov pa tudi zdravnika, ki je zdravila predpisal, kaže raziskava, ki jo je opravila sekcija farmacevtov javnih lekarn pri farmacevtskem društvu.
Rezultati raziskave so pokazali, da so bolniki v približno tretjini primerov poročali o težavah, ki so bile povezane z zdravili in drugimi izdelki. Prav tako približno tretjina bolnikov ni bila opozorjena na možnost pojava težav zaradi zdravil ali pa medsebojnega delovanja zdravil.
V devetih primerih so ugotovili, da so se nekatere težave dejansko klinično izrazile in so predvideli, da gre za posledice sočasne medsebojne uporabe določenih zdravil, kar pa zaradi pomanjkanja podatkov ne morejo trditi z gotovostjo.
Namen raziskave je bil pridobiti oceno klinično pomembnih in možnih interakcij pri izbranih zdravilih ter pripraviti priporočila za lekarniške farmacevte. Klinično pomembne interakcije med zdravili in posledično neželeni učinki namreč spremljajo slabše sodelovanje bolnika pri zdravljenju, zmanjšajo pričakovan terapevtski izid, vplivajo na število sprejemov v bolnišnico, podaljšujejo čas zdravljenja v bolnišnicah, povečujejo stroške za zdravljenje z zdravili in so pomemben vzrok smrti, navajajo v farmacevtskem društvu.
Bolniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so bili večinoma starejši, njihova povprečna starost je bila okrog 70 let. Med njimi je bilo nekaj več moških (56 odstotkov), v povprečju pa so sočasno jemali več kot 7 zdravil.
V raziskavo so bili vključeni zato, ker se pri sočasnem jemanju betablokatorjev, klopidogrela ali metildigloksina z drugimi zdravili lahko izrazijo neželeni učinki oziroma interakcije, zaradi katerih je pogosto potreben sprejem v bolnišnico. Viri iz literature po navedbah društva kažejo, da se potencialne interakcije med zdravili pojavijo kar pri polovici bolnikov, ki jemljejo pet zdravil hkrati.
V društvu namreč navajajo, da z večanjem števila zdravil, ki jih bolnik jemlje sočasno, narašča tudi možnost nastanka potencialnih interakcij. Ob tem zdravila za zdravljenje srčno-žilnih obolenj z dobrimi 27 odstotki vseh receptov v Sloveniji predstavljajo tudi velik delež pri izdatkih za zdravila, še dodajajo.
