A nad novo podobo prostora, ki vključuje tudi rušenje tamkajšnjega likovnega salona, vsi Kočevci niso navdušeni. "Morda bi jo bilo bolje postaviti na Kmečki trg, najbolj eminentni prostor v mestu pa prepustiti kulturi," meni akademski kipar Marko Glavač. Z njim se strinja arhitektka Mateja Dekleva, ki se zavzema za ohranitev likovnega salona. "Stavba je primer sodobne arhitekture in ima v sebi veliko zgodovine. Že zato bi jo veljalo ohraniti ali pa kot nekakšen spomenik obdržati vsaj njen skelet," je prepričana Dekleva, ki je občinski argument, da je tržnica na istem prostoru nekoč že stala, ni prepričal. "Stojnice," pravi, "so bile tam kakšnih deset let, likovni salon pa stoji že pol stoletja".

Vsem ni bila po godu niti parcialna ureditev dela mesta, ki je le lučaj od centra Kočevja. "Pri celotni zadevi manjka celostna zasnova ureditve, v katero bi bila vključena tudi stavba bivšega Škorca z okolico. In čeprav je projekt vezan na razpis, ki vključuje le obdelavo tega območja, bi bilo celoto le treba upoštevati," pravi arhitektka Zvonka Korošac, ki se boji, da bo noviteta postala nov tržaški Ponte Rosso.

Da ne bo tako, zagotavlja podžupanja in dodaja, da bodo dovoljene prodajne proizvode določili pred začetkom delovanja tržnice. Obljublja tudi, da Kočevci ne bodo ostali niti brez kulturnega prostora, saj naj bi umetniško galerijo uredili nad tamkajšnjo poročno dvorano. Bo pa ostal neuresničen predlog o začasni, enoletni postavitvi stojnic, s katerimi bi preverili, ali je ponudnikov kmetijskih pridelkov na Kočevskem sploh dovolj. Prav tako bo občina vztrajala pri obstoječi lokaciji ob reki Rinži, saj so pridobljena sredstva za tržnico kratkoročnega značaja. "Veliko časa za nove predstavitve in projekte ni. Če se kmalu ne dogovorimo in odločimo, pa se nam zna ponoviti zgodba urejanja centra mesta, ko so že pridobljena evropska sredstva ostala neizkoriščena," pravi Lili Štefanič.