Veter pomešal glasbo teras
Četrtek je bil v zatišni legi, ko so najbolj vneti lokalci že dobili svojo porcijo, gostje pa so se utrujeni vračali z izletov na podeželje in preverjanja termalne ponudbe. Petkov večer je poeziji prinesel konkurenco, saj so se na ptujskem gradu pomerili v narodnozabavnem žanru, medtem ko je sto metrov višje ležeči Slovenski trg gostil študentski žur. Med zvoke verzov v japonščini, nemščini, bosanščini in nizozemščini je veter dobrohotno pomešal ubrane harmonike in razglašene kitare.
Sobotno branje že od vsega začetka diši po zmernem razvratu, za katerega je zadnji večer pač zadnja priložnost. Pesniki v kombinaciji z zasedbo Lollobrigida, ki je muzicirala po branju, so pritegnili lepo število naključnih zasledovalcev vročice sobotne noči, pa nemajhno količino literarne publike iz prestolnice. Kot zadnji je svoje prebral častni gost Milan Jesih, ki bi ga gotovo veselilo, če bi vedel, da smo po dogodku pri prodajni stojnici naleteli na njegovo mlado oboževalko, ki je na Ptuj prišla prav zaradi toboganov in njegovih v eni knjigi izdanih zbranih zbirk.
Naslednje leto jaz
Le najbolj cinični umi so si med poslušanjem pesnikov drznili napovedati, da bodo naslednje leto nastopili še sami. Ne bi bili prvi, saj se je lani kot obiskovalec festivala udeležil Gale Burns in sklenil, da bo prihodnje leto tudi bral na velikem odru. A večeri so naplavili mnogo dobre poezije. Dovolili smo si subjektivne zaznamke ob ustvarjanju Valerie Mejer, Andrása Gerevicha, že omenjenega Burnsa, Ilme Rakusa, ob novih pesmih Tine Kozin. Občinstva se je dotaknila poezija petih japonskih gostov. Padale so stave, da bo v vsaj eni pesmi zalučan kamen poskakoval od vode - in res. A vseeno je sodobna japonska poezija več kot le lučaj stran od haikuja in vzhodnjaške kulturne diference. Včasih se skoraj približa indiferenci zahodne sodobne poezije.
Odobravanje je požela poezija sirijskega Palestinca Ghayatha Almadhouna, kar je dokazovala prodaja njegove knjižice. Potožil je, da z njim nihče ne želi govoriti o poeziji, pač pa bi vsi razpravljali o političnih vprašanjih današnjega Levanta. Aleš Šteger nam je priznal, da to ne drži povsem, saj je skušal z Ghayathom govoriti o poeziji, pa je slednjega takoj zaneslo v politiko. Drugi častni gost Toon Tellegen je bil bolj sramežljiv, še za prevod svojih pesmi v slovenščino je ocenil, da se bo mnenja vzdržal. Nekoč je v Rusiji prisluhnil nekemu javnemu govorcu in jezik se mu je zazdel neznansko lep, kar je tudi priznal svoji sestri. Ta ga je kot tekoča uporabnica ruščine okarala, češ da gre za čisto komunistično propagando. "Toliko o zvenu, jezik je pametno razumeti," je odločen odtlej.
Namenil nam je kratek pogovor, medtem ko bo intervju z Ghayathom Almadhounom mogoče na kulturnih staneh prebrati jutri.