Na start prve vožnje, dirkači so se spopadli z dobrih 5 kilometrov dolgo stezo, cilj je bil v Šembijah, se jo tako podalo 129 dirkačev v različnih kategorijah, a ravno v takšnem vremenu je krotenje lahkih enosedih dirkalnikov več kot zahtevno opravilo. Gorsko-hitrostne dirke namreč le niso klasične zaprte steze, kjer je dovolj izletnih con in drugih varnostnih dodatkov ob stezi, zato morajo biti dirkači toliko bolj previdni.

Vsaka najmanjša napaka se namreč lahko konča z razbitim dirkalnikom ob cesti, zato ne presenečajo dejstva, da je kar nekaj tihih favoritov prvo vožnjo odpeljalo precej rezervirano, med njimi je na primer Vladimir Stankovič z zmogljivo osello FA30 prvo vožnjo končal na 65. mestu s 33 sekundami zaostanka za najhitrejšim Huberjem z lolo 328 SV. Nekaterim drugim dirkačem s podobnimi dirkalniki je šlo še slabše, na primer Laszlu Szaszu ali Hermannu Waldyju z dirkalnikoma formule 3000, ki sta prvo vožnjo končala kot 72.

Ko je nebo dokončno odprlo svoje ventile, pa so morali organizatorji vse skupaj ustaviti, saj je bilo na cesti enostavno preveč vode, da bi lahko dirkači še kolikor toliko varno dirkali. Druga vožnja je bila tako na sporedu z nekaj zamude, a to pot so bili pogoji za vse dirkače bolj ali manj enaki in tukaj so se ponovno pokazale zmogljivosti enosedih dirkalnikov. Veliko dirkačev je občutno popravilo svojo uvrstitev, recimo že omenjeni Vladimir Stankovič, ki se je s 65. povzpel na končno osemnajsto mesto. V skupnem seštevku pa je po dveh vožnjah slavil Čeh Miloš Beneš z osello FA30, drugi je bil njegov rojak Dušan Neveril z normo M20FC, tretji pa Avstrijec Felix Pailer z lancio integrale. Očitno so bili zaostanki iz prve vožnje kljub vsemu za prenekaterega dirkača, ki bi ga pričakovali bolj v ospredju, preveliki.

Najboljši slovenski dirkač je bil Milan Bubnič z lancio delto integrale, ki je zasedel skupno osmo mesto z malo več kot 18 sekundami zaostanka za zmagovalcem. Solidno se je z dvanajstim mestom odrezal Aleš Prek, ki je nastopil s porschejem 997 GT3. A bolj kot rezultati, seveda jih je po svoje krojil dež, lahko ljubitelje dirkanja razveseli dejstvo, da je bila dirka sploh organizirana in tudi izpeljana na ustreznem nivoju, kako bo v prihodnje, pa za zdaj še ni povsem jasno. Črni oblaki nad slovenskim dirkanjem in to gorsko-hitrostno dirko se niso zbirali le na ilirskobistriškem nebu.