"Nekdo želi nasilno omejevati javni servis. Če ob tem pomislimo na novo komercialno televizijo, ki jo država ustanavlja iz, pogojno rečeno, javnih sredstev, se zdi, da potiska javni servis na obrobje. Ukiniti ga ne more, lahko pa mu zagreni življenje," vladno namero o desetodstotnem znižanju RTV-prispevka, do katere je prišlo manj kot mesec dni po razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v nadzornem svetu RTVS, komentira Bergant.

Politično favoriziranje prijateljev

Čeprav je sistem financiranja drugačen, podobno usodo doživljajo predvsem vzhodnoevropske "javne" radiotelevizije. Nekdanji državni servisi se, na primer, v Moldaviji, Romuniji, Gruziji, Bolgariji in na Slovaškem financirajo iz državnega proračuna, ki je z vsakim letom bolj mačehovski, vlade pa si predvsem s populističnimi razlogi ne upajo uveljaviti naročnine. "Na vzhodu je javni servis nujno zlo različnih konvencij. Izrivajo ga zasebniki, za katerimi pa se skrivajo politični interesi. Podobno se je zgodilo na Madžarskem. Zadeve se ponavljajo," opozarja bivši ertevejevec. Z njim se strinja tudi Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki pa takšne naveze seli tudi na drugo stran Evrope. "Tipičen primer so bili angleški konservativci, ki so podpirali Murdocha in kaznovali BBC. Komercialne medije so favorizirali zaradi političnih navez, kar sedaj tudi prihaja v javnost. Spomnimo se še na primer Berlusconija," poudarja Milosavljević. Za politične odločitve, kakršno je minuli teden sprejela Janševa vlada, po njegovem mnenju obstaja vselej vrsta razlogov, ki se po Evropi ponavljajo: kaznovanje javnega servisa, ker ni poslušen, ker ne sodi v kontekst vladne politike, ali ker tisti, ki odločajo, favorizirajo svoje prijatelje.

Naročnino zamrznili do leta 2016

Čeprav razmere zaradi gospodarskih razmer in ukinjanja vsega, kar diši po javnem, niso rožnate niti na zahodu, tamkajšnji javni servisi političnega posega v naročniško financiranje (še) niso doživeli. V Nemčiji sta na primer javni (radio)televiziji zaprosili za dvig naročnine, vendar jo je oblast zamrznila do leta 2014. Odločitev je sprejel organ finančnikov, ki je ugotovil, da bi tudi z racionalnejšim poslovanjem lahko preživeli. Pri nas so se za znižanje RTV-prispevka odločili na pristojnem ministrstvu brez dialoga z vodstvom RTVS in brez analize učinkov takšnega posega v javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. "Po Evropi obstajajo različni sistemi. V zahodni Evropi se izogibajo temu, da bi vlade oziroma parlamenti neposredno odločali o takih zadevah. Zato imajo nekakšne pomožne mehanizme oziroma računske komisije, preden sprejmejo odločitev," dobro prakso opisuje Bergant. BBC, ki ima s podpisom zadnje državne pogodbe naročnino zamrznjeno do leta 2016, mora na primer v tem obdobju privarčevati do 20 odstotkov sredstev, kar je z množičnimi odpuščanji že začel izvajati.

Kako pa bi lahko znižanje naročnine vplivalo na slovensko RTV? "Na javnem servisu obstajajo še velike rezerve, tako pri številu kadra kot pri potrošnji sredstev, ne gre pa pričakovati, da bo katero koli vodstvo pri tem postalo bistveno bolj racionalno. Največja verjetnost je, da bo varčevalo tako kot večina vodstev medijskih hiš. To pomeni pri honorarcih in zunanjih kreativcih, ki pa so najpogosteje najbolj ustvarjalni in energični, kar se bo na žalost odražalo tudi pri vsebini. Na take vladne ukrepe se mora vodstvo hitro odzvati," je prepričan Milosavljević.

Nespametni ukrepi na področju oglaševanja

Vlada, ki je zmanjšanje RTV-prispevka argumentirala z nezavidljivim ekonomskim položajem in poslabšanjem socialnih razmer državljanov, je očitno pozabila, da so socialno ogroženi že po zakonu o RTVS oproščeni plačila prispevka. Medtem ko je bilo konec leta 2011 aktivnih 610.551 zavezancev za plačilo RTV-prispevka (od tega je bilo 2,7 odstotka pravnih oseb), je bilo na drugi strani oproščenih plačila več kot 11.000 oseb zaradi socialne ogroženosti in več kot 17 tisoč invalidov. Izpad prihodka iz tega naslova na letni ravni na javnem zavodu ocenjujejo na več kot štiri milijone evrov.

RTVS je sicer lani ustvarila 81,4 milijona evrov prihodkov iz naslova RTV-prispevka, kar je predstavljalo 62,3 odstotka celotnih prihodkov. Za primerjavo dodajmo, da je leta 2003 ta delež znašal 72,8 odstotka. Kot še razkrivajo finančna poročila javnega zavoda, se je v istem obdobju znižal tudi delež oglaševalskih prihodkov, in sicer s 16,5 odstotka v letu 2003 na 11,7 odstotka v lanskem letu. Vodilni iz javnega zavoda so sicer v vseh teh letih za upad oglaševalskih prihodkov krivili težke gospodarske razmere, vendar je negativna revizija računskega sodišča, ki je pregledala poslovanje zavoda v letih 2009 in 2010, razkrila tudi druge razloge: javni servis je namreč samo v dveh letih z različnimi popusti in brezplačnimi objavami oglasov ustvaril za okoli 25 milijonov evrov nepravilnosti. Ob tem velja dodati, da zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je dodatno omejil oglaševanje na javnem servisu, vpliva na upad prihodkov še ni imel, saj je bil sprejet šele konec lanskega leta.

"Dejstvo je, da je javni servis v zadnjih nekaj letih to področje zanemarjal, saj so se oglaševalski prihodki bistveno znižali. Ker so vodstva zato izvajala obupane in nespametne ukrepe, se sedaj postavlja vprašanje, ali je korak nazaj oziroma izboljšanje strateškega položaja do oglaševalcev v času gospodarske krize na eni strani in prihoda nove komercialne televizije na drugi sploh še možen," se sprašuje Milosavljević.