Ponedeljek, 20. avgusta: Rešitev za vse? SNOOZE!*

Sem v poslu idej. In ideja gumba snooze je pravzaprav strašno zanimiva: prišel je čas za nekaj neprijetnega (prezgodnje prebujanje), čas za spremembo (iz horizontale v vertikalo), snooze pa nam kupi kratek odlog (zzzz). Vse super, če ne bi bili takšni eksperti za mlatenje po gumbu snooze tudi zunaj konteksta jutranjega dremeža.

Gospodarstvo diha na škrge. Prišel je pravi (bolj zadnji kot pravi) čas za ukvarjanje z gospodarstvom. SNOOZE. Počakajmo še malo, "samo da vidimo, kaj se bo zgodilo v Franciji".

Imamo podjetniško idejo. Prišel je pravi čas za njeno uresničitev. SNOOZE. Počakajmo še malo, "samo da vse premislim".

Gumb snooze ima pravzaprav le en problem: čas se požvižga nanj. Svojo odločitev smo resda preložili, a baraba temporalna dirka naprej in zraven vleče še ves svet. Večkrat "snooznemo", višji je na koncu račun za vse odloge, pa naj gre za podočnjake, zamujene priložnosti ali neuresničene ideje. Povsem osebno mnenje: v prostoru, v katerem ustvarjam(o), bi si želel manj "snoozanja" in več akcije. (* dremež)

Torek, 21. avgusta: Tudi agencije moramo inovirati

Oglaševalske agencije moramo za preboj na naslednjo stopničko inovirati na (najmanj) treh področjih:

- Odnos z naročnikom: z vidika naročnika je agencija plan B. Če bi imel naročnik dovolj sredstev, bi enostavno zaposlil kup ljudi s potrebnimi znanji, ki bi se ukvarjali le z njegovo znamko in bili neločljiv del ekipe. Ker jih nima (sredstev), je naslednja možnost agencija - tretirana kot zunanji izvajalec. Kako agencijo prestaviti v ekipo?

- Doseganje poslovnih ciljev: agencija mora naročniku pomagati doseči poslovne cilje podjetja. Splet je prinesel vrsto tehnoloških rešitev, ki s tem nimajo težav, in naročniki z veseljem posegajo po njih. Kako agencijsko kreativnost prevesti v prave številke?

- Zaupanje kupcev: vse se začne in konča pri kupcih. Agencije nosijo svoj del odgovornosti, da me Armin tolaži, ker delam oglase. Kako redefinirati oglaševanje, da bo že samo po sebi kupcem pomenilo dodano vrednost?

Sreda, 22. avgusta: Pirati in igranje po pravilih

Zjutraj z eno roko odklepam svojega službenega peugeota (makina in pol - 27 prestav in 1 konj, ki to poganja), z drugo hranim svoj ego - pregledujem množico e-poštnih sporočil na telefonu. Vodja projektov mi posreduje eno od prijav na razpisano študentsko delo. Del nje gre takole:

"Če sem popolnoma iskrena, me [na študentskem servisu objavljeno delo] ne zanima neki ful. Lahko bi rekli, da prav nič. Zanima me delo v vašem podjetju, ker izgledate prav kul - torej je tale prijava le način, s katerim se nameravam infiltrirati in vas omrežiti s svojo awesomeness."

Hej, mar ni pravilo, da se pošlje uradni CV in e-sporočilo, ki se začne s "Spoštovani"? (Heidi, če tole bereš - well played ;)

Ne, ni pravilo. Je le naučena smernica, ki se je držimo ker: a) se nam zdi prav, b) nam je to lažje ali c) si drugače ne upamo. Ampak včasih je pač dobro izvesti kapitana Barbosso, poslati piratski kodeks nekam, kamor sonce ne sveti, in zgodbo zapeljati v novo smer. Zgornje tri situacije so se mi res vtisnile v spomin. Še več tega! To še posebno velja za podjetništvo, kjer se najboljše stvari zgodijo, kadar ne igramo povsem po pravilih.

Četrtek, 23. avgusta: Google mi hodi v zelje

Agencije so postale veliki dinozavri, katerih masivni hrbti niso najboljše prenesli bližnjega srečanja z meteorjem po imenu Internet. Zdaj nas kreativnosti uči Google, projektnega vodenja pa startupi. Na mizi so ideje agilne kreativnosti, hitrega prototipiranja kampanj, beta testinga rešitev in minimalnega možnega brifa. Saj sem v enem prejšnjih zapisov rekel, da so časi zanimivi, ne?

Vsako leto se najde nekaj fantastičnih primerov, ki so rezultat agencijskega inoviranja. Poznate Nike+? No, niso si ga izmislili Nikejevi modreci. Fiat eco:Drive? Tudi tu ni imel Nike nič zraven, ampak tudi Fiat bolj malo. Tovrstne ideje so (vsaj zame) del prihodnosti oglaševalske industrije. Poleg (po)vrnitve "kul faktorja".

Petek, 24. avgusta: Od daleč vse izgleda tako enostavno

Na poti domov iz poklicne deformacije opazujem Citylight plakate (saj veste - tiste svetlobne vitrine na pločniku, ki bojda skrbijo za urbani videz mesta). Nekateri me ne navdušijo, prej nasprotno. Premajhen font, bedasto sporočilo, nepremišljeno oblikovanje.

Ampak od daleč vse izgleda tako enostavno. Pametno komunicirati na Facebooku, zmagati v tenisu, ustvariti odlične (in učinkovite!) oglase - ko gledamo končni produkt, si zlahka predstavljamo, da lahko to naredimo tudi mi in za povrhu še boljše! Šele v trenutku, ko je treba zavihati rokave, spoznamo resnično naravo zveri. Veliko dela, kratki roki, kup neznank, nočno iskanje idej …

Sobota, 25. avgusta: Gremo na #AfterWorkPivo?

Ko v podjetju pomen dobijo ideje, inoviranje, motivacija in dober kader, je korporativna kultura tista, ki vse skupaj spodbuja (ali zavira), ne denar. V času, ko se podjetja trudijo predvsem preživeti, je tovrstno "kulturno udejstvovanje" sicer nekoliko v drugem planu, ampak majhni koraki nas ne stanejo veliko. Npr. tradicionalno četrtkovo #AfterWorkPivo, kakor smo zadevo poimenovali pri nas, je še najmanj, kar lahko naredimo. Ker se nam z veseljem priključijo tudi junaki iz drugih podjetij, sklepam, da zadeva ima svojo vrednost, čeprav je ne moremo že naslednji dan izmeriti v prodaji.

Nedelja, 26. avgusta:Vodi, sledi ali pa se spelji!

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je junija preko Facebooka poslal odprto pismo investitorju in zvezdniku Silicijeve doline, Dave McClureu. Povabil ga je na Hrvaško spoznavati startupe in iskati priložnosti. Tudi pri nas se razvija startup scena. Kaj, če naša politika napiše 10 takšnih pisem na teden?

Če politika nima nobenih drugih idej, razen dodatnih dajatev, naj se preprosto spelje s poti. Vsak drugi podjetnik, ki ga spoznam, razmišlja o odhodu v tujino, ustanovitvi podjetja v davčni oazi ali bližnjicah skozi zakon. Te ideje so "core business" le za davčne svetovalce, vsem ostalim nam je to popolnoma odveč. Kaj, če politika enostavno pusti podjetjem, da delajo svoj posel?